petek, 21. december 2018

Zakaj je pomembno ohranjati pisalne navade v digitalni dobi

Nove tehnologije prinašajo nova znanja in nove koristi. Njihova  uporaba pa ima tudi slabo plat.

Svojih občutkov ne znamo več izraziti z besedami, le še z raznimi ikonicami, smeškoti in t.i. čustveniki, ki naj bi povedali kako se počutimo ali kaj želimo sporočiti.

Za to tudi ne potrebujemo preveč časa. Tega nam ni treba pisati. Le kliknemo. Naredimo nekaj klikov tudi in nekaj klikov tam. Klik, klik. In je stvar opravljena.

Za besede in čustva smo iznašli krajše zapise. Takšna je postala tudi naša osebna komunikacija z drugimi. Večinoma se z drugimi pogovarjamo tako, da gledamo v telefon. Stika ne znamo več vzpostaviti.

Sporazumevamo se večinoma le še preko družabnih omrežjih, kjer si pridobivamo zavidljivo število virtualnih prijateljev, čeprav dejanskih oseb, ki so nam sicer neznanci, a se nekako lažje pogovarjamo z njimi kot s fizičnimi osebami okoli nas.

Sicer pa tudi ni treba, da pretiramo govorimo z njimi. Dovolj je nekaj všečkov, kratkih komentarjev, včasih dolgih razprav brez repa in glave.

V bistvu lahko zapademo v slabo voljo, celo potrtost, če vsega zgoraj naštetega pod našimi objavami ni.

torek, 18. december 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ledeno kraljestvo

Pravljice so nam lahko vedno v navdih. Ni treba, da jih prenehamo brati in nanje pozabimo, ko odrastemo. V sebi nosijo pisano paleto dogodkov, preobratov in zasukov, ki jih "uganjajo" pestri liki. 

Brr, zunaj še niso prave zimske temperature, a jutra so že precej hladna in na avtomobilih se že nabirajo ledene rože.


Živite v ledenem kraljestvu. Kaj vse vas obkroža? Kdo tam živi in kakšni so načini sporazumevanja?

Na voljo imate 250 besed.

Veslo pisanje!

nedelja, 16. december 2018

Kako otrokom olajšati učenje branja

Učenje branja je tematika, ki me poleg pisanja, pri delu še posebej zapolnjuje in navdušuje. V zadnjih letih sem ji posvetila kar precej raziskovanja in preučevanja. Predvsem učenju branja otrok, ki se ga ne naučijo povsem z lahkoto. 

Trdno verjamem, da ali se bo vsak otrok tekoče naučil brati in prebrano tudi razumel, ni vprašanje. Res pa je, da smo si ljudje različni in tudi naši učni stili se razlikujejo. Tako je povsem normalno in naravni proces, da se nekateri otroci brati naučijo zelo hitro, tudi zelo zgodaj, nekateri povsem sami, drugim pa je učenje branja težje in se ga učijo počasi, tudi s težavo. 

Pri svojem delu se srečujem z otroki, ki ne marajo brati, in razlog je predvsem v tem, da jim branje ne gre dobro od rok oziroma ust. Ti otroci ne radi berejo zato ker jim je branje težavno, ne zato ker bi bili že vnaprej programirani, da branja ne bodo marali. To priča že naravna naklonjenost malčkov od zgodnjega otroštva, h knjigi. Prav tako ti otroci nimajo težav z branjem, le težje se ga učijo. 

Ta razlog bi moral biti pri učenju branja vedno v ospredju. Ne ocenjevanje, ki pri otrocih le še zavre željo po učenju in trudu, da bi se naučili tekoče brati. Pri tem ne gre za to, da bi otroci, ki se branja težje učijo, potrebovali zelo posebne in specifične pristope, je pa gotovo to, da jim je treba učenje branja olajšati in jih k njemu spodbujati.

torek, 11. december 2018

Karkoli je človek kdaj mislil in občutil, ne izgine brez sledu

"O poglej, Cankar! In še strip!". Tako je bilo navdušenje sina, ko je v knjižnici zagledal strip Moj lajf, po Cankarjevem delu Moje življenje.

Sin se že zadnji dve leti navdušuje nad stripi, jaz se še od svoje mladosti navdušujem nad Cankarjem. Kombinacija je bila kot naročena. 

V Cankarjevem letu so nekatera njegova dela doživela sodobne predelave. Tako sta stripovski dan poleg Mojega življenja ugledala še Hlapec Jernej in njegova pravica oz. Hlapec Jernej in pasja pravica ter Hlapci oz. Hlapci - ko angeli omagajo. Vsaka stripovska verzija poda svoj pogled na Cankarjevo delo. 

Predvsem Moj lajf je hudomušna in karikirana priredba, ki združuje nekakšno tragi-komiko originalnega dela. 

Tudi da so v stripu ima svoj namen. Tako so dela bližje otrokom in mladim, ki sicer z branjem stripa ne sežejo v bit Cankarjevega dela in pisanja, vseeno pa približajo prvotnega avtorja širši publiki.

Ko sem pričela brati Cankarja, sem opazila, da je med občim bralstvom vladala nekakšna stigma, da je "težaven" pisatelj, njegova dela niso tako priljudna, vsaj kar se tiče krajšega ali nekoliko daljšega leposlovja. Njegove drame so tako ali tako brezčasne. V marsikaterem pogledu, na žalost. Meni pa so njegova dela še danes svetovna.

nedelja, 02. december 2018

Zakaj je pomembno branje dobro utrditi

Branje je pomembno. Znati brati. Znati razumeti prebrano. Brati za pridobivanje novega znanja in brati za zabavo, v prostem času. Branje v vseh oblikah je pomembno. 

Spodbujanje branja, bralne pismenosti, kulture je prav tako zelo pomembno. A pogosto, celo vedno, spodbujanje bralne kulture zakrije pravi vzrok, zakaj ljudje, že kot otroci ne berejo radi.

Branje se mi tako zdi pomembno predvsem z vidika učenja. Če pogledamo v luči, da vsi ljudje rajši počnemo stvari, ki so nam zanimive, se teh stvari tudi lažje učimo, potem branje in predvsem učenje branja ni nobena izjema. Tisti otroci, ki se brati hitreje ali z lahkoto naučijo, bodo raje brali. Po drugi strani pa otroci, ki jim gre učenje branja težje od rok, nad samim branjem ne bodo navdušeni in se ga bodo izogibali. 

Ne gre le zato, da spodbujamo dobre bralne navade ali da jih otroci, ki ne berejo radi, nimajo ali jih nočejo razviti. Stvari so za nekatere otroke veliko bolj zapletene. 

torek, 27. november 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Iz muhe slon

Ljudje radi iz muhe delamo slona, se pravi, da radi pretiravamo. To počnemo pri stvareh, novicah, ki nas veselijo in še rajši pri tistih, za katere vemo, da ne bodo v ponos nekomu drugemu. Taka se včasih kaže človeška narava.

Prav tako slona iz muhe delamo za zelo male, celo malenkostne stvari.


Kaj bi se zgodilo, če bi dejansko iz muhe naredili slona? Kakšen slon bi nastal? In koliko muhe bi še ostalo v tem slonu?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 23. november 2018

Zimsko branje

Za prihajajočo zimo sem si namenila prav posebno bralno razvajanje. Na knjižni polici me čaka nekaj še neprebranih knjig, ki jim bom posvetila svojo pozornost.

Neskončni seznam neprebranih knjig se daljša in daljša, knjige se kopičijo na policah (marsikatero namreč kupim, da si jo tako zagotovim za branje, ko pride na vrsto).

Zadnja sva meseca so se stvari in dogodki odvijali s svetlobno hitrostjo. Ugotovila sem, da sta minila dva meseca ne da bi prebrala omembe vredno število knjig, zato sem se odločila, da to v naslednjih nekaj tednih spremenim in nadoknadim. 

Pobrskala sem po domačih knjižnih policah, kjer vem, se nabirajo številne knjige, ki sem jih kupila že pred časom, a še nisem prišla do tega, da bi jih prijela v roke in prebrala.

Tako sem si sestavila seznam za zimsko branje (Kaj ni ravno zima tisti najbolj primeren čas za banje, ko so večeri dolgi in vabeči?):

torek, 20. november 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Telefonček

Se spominjate igrice, ki smo se jo igrali kot otroci - telefonček? Ko si otroci v krogu šepetajo stavek  in ga mora na koncu zadnja oseba povedati. Povzročala je veliko smeha, ko je na koncu prišlo ven nekaj čisto drugega kot na začetku. Pa tudi veliko zasmehovanja, ko se je kdo zmotil, ali iskanja krivca, kdo je zafrknil in kje.

Telefonček ponovno spoznavam pri službenem delu in je dober prikaz, kako komunikacija poteka tudi v dejanskih situacijah.



Eden od vaših prijateljev nekaj pove drugemu. Tako se novica prenaša od prijatelja do prijatelja in nazadnje doseže vas. Kaj je iz novice nastalo? Vrnite se po obratni poti in raziščite, kakšna je bila prvotna novica.

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

torek, 13. november 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Prisluškovanje

Prisluškovanje je dejavnost, za katero ne bi nihče priznal, da jo rad počne. Vsi se trudimo, da bi bili pri tem kar se da diskretni, da nas tisti, kateremu prisluškujemo ne bi pri dejanju zalotil. 

Prisluškovanje je tudi ena taka dejavnost, ki se je včasih ne moremo izogniti, četudi bi se ji radi, ker oseba enostavno govori prenaglas in pogovora (ali monologa) ne moremo preslišati.

Je pa tudi dober vir novih idej za pisanje.


Sedite v kavarni in berete knjigo. Za mizo poleg vaše se usede par (par v smislu dve osebi). Govorita ravno toliko na glas, da ju lahko zaradi bližine dokaj jasno slišite. O čem teče skrivni pogovor, katere skrivnosti se razkrivajo in v kakšnem odnosu sta osebi.

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

nedelja, 11. november 2018

Mazohistka ali skrito upanje

Mazohistka Katje Perat ni delo, po katerem bi segla namenoma. Pritegnil me je nenavaden naslov, ki se na prvi pogled nekako ni ujemal z opisom vsebine. Zato sem morala pogledati v osrčje dela, da sem preverila, za kaj gre. 

Spremljamo zgodbo Nadežde Moser, posvojenke Leopolda von Sacher-Moasocha, avstrijskega literata in novinarja, ki si je slavo pridobil s svojimi romantičnimi zgodbami o Galiciji, kjer se je rodil. Slovel je kot velik zagovornik panslavizma. Znan pa naj bi bil tudi po svojih spolnih avanturah, zaradi katerih se je iz njegovega imena razvil izraz mazohizem.

Nadežda je fiktivni lik , ki je spretno umeščena med resnične like Avstro-ogrskega cesarstva na prelomu 19. in 20. stoletja. Tako poleg posvojitelja, na družabnih srečanjih ujamemo pogled na Klimta, Freud pa je tako ali tako glavni raziskovalec Nadeždine duše.

torek, 06. november 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Družinsko drevo

Se ste že spoznali s svojim družinskim drevesom? Poznate svoje prednike? Ponavadi se z družinskim drevesom spoznamo v osnovni šoli, ko ga moramo pri enem od predmetov narediti. To je lahko zanimivo s stališča spoznavanja prednikov, kot tudi svoje zgodovine.


Raziščite kdo so vaši praprastarši in napišite njihovo ljubezensko zgodbo.
Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

torek, 30. oktober 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Sveča

Pred nami so prazniki, ko se spominjamo umrlih. Ta spomin jim izkazujemo predvsem z obiskom groba in prižiganjem sveč. Pokopališča so že in še bodo žarela v vsem svojem sijaju. 

In čeprav so pokopališča v temi res videti čarobno, nas že nekaj časa svarijo pred pretirano uporabo sveč, ki s svojo plastično obleko škodujejo okolju.


Na grobu svojca prižgete svečo. Kaj bi sveča videla, kaj bi imela priložnost slišati? Kako bi se odzvala na množico sorodnic?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!


petek, 26. oktober 2018

Kako oblikovati besedilo


Jesen je obdobje, ko boste našli največ literarnih natečajev. Če razmišljate, da bi svoje pisanje začeli objavljati, so natečaji dobra prva izbira. Ti natečaji sicer redkokdaj določajo kako mora biti besedilo oblikovano (se pravi velikost črt, razmik med vrsticami itd.), vseeno pa je dobro, da smo seznanjeni z nekaterimi standardi za pripravo besedila.


Kako oblikovati samo besedilo, ga razdeliti na odstavke, s stališča razumljivosti in sporočilnosti, smo že pisali, tokrat se bomo posvetili tehničnim zahtevam oblikovanja besedila. 

Ko govorimo o avtorskem delu, naj gre za roman, članek, prevod ali kakršno koli drugačno obliko besedila, se strani štejejo v avtorskih staneh. 

Avtorska stan zajema 1500 znakov brez presledkov ali 1800 znakov s presledki. To nanese okvirno 250 besed na stran. 

Besedilo boste verjetno pisali v Wordu ali v podobne urejevalniku besedil. A število znakov in besed, ki jih boste napisali, bo konkretno presegalo število znakov, ki določajo avtorsko stran. 

torek, 23. oktober 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Bacili

Ravno pravi čas, da tem malim bakterijami, zaradi katerih smo prehlajeni, nas boli glava, nas zvija v trebuhu ali se samo slabo počutimo. 

Bacili so pogosto glavni liki ali bolje rečeno zlikovci v otroški literaturi in tudi kakšna risanka se najde na to temo.


Danes pa se bomo ponovno podali v pesniške vode. Naj bacili zablestijo v vaši pesmi, bodi si, da gre za pesem o bacilih ali da jo bacili pojejo.

Na voljo imate vso svojo domišljijo.

Veselo pisanje!

nedelja, 21. oktober 2018

Kradljivka knjig

Dolgo časa sem potrebovala, da sem prebrala Kradljivko knjig in še veliko dlje, da sem se spravili pisati o njej. Nekaj na naslovu, mikaven in vabljiv, kolikor je,, me je odvračalo, da sem jo sploh prijela v roke in tudi po začetku branja sem jo večkrat odločila, v vmesnem času prebrala kopico drugih knjig.

Razlog ni tičal v nezanimivi zgodbi ali ne dobro napisani zgodbi. Oboje je navdušilo številne bralce. In tudi mene. 

Razlog je tičal v razlogu osebne narave. Težko je brati o liku, za katerega se ve, da bo umrl, nosi pa enako ime kot nekdo, ki nam je blizu. Knjige nas popeljejo v neverjetne svetove resničnega, in četudi bralec ve, da gre za izmišljeno zgodbo, se med branjem težko ne vživi vanjo, v like in dogajanje. Če je zgodba dobro napisana, je težko, da te ne bi potegnila v svojo resničnost in težko si je ne predstavljati svojega bližnjega na mestu literarnega lika, še posebej, če si delita več lastnosti kot samo ime.

To je bil razlog za večkrat preloženo branje. Pri naslov pa je šlo za nekaj drugega. Sodeč samo po naslovu bi si vsebino romana Kradljivka knjig predstavljala povsem drugače.

Vsak strastni bralec je že kdaj ukradel kakšno knjigo ali vsaj pomislil na to. Tisto, najljubšo, za katero je točno vedel, kje se nahaja na polici v knjižnici. S tem ne priznavam nobenega greha.

Že Marjan Rožanc je o svojih kradljivsko-knjižnih podvigih pisal v Romanu o knjigah. A čeprav sta oba, Leisle Meninger in Rožanc, knjige kradla in ju je k temu gnala enaka knjigoželnost, je zgodba Leisel Meninger popolnoma drugačna.
  
Ne, naslov knjige Kradljivka knjig bralca ne pripravi na to, kaj v romanu sledi.

torek, 16. oktober 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Avtobus

Avtobus je lahko zelo zanimiv prostor druženja, srečanja, opazovanja, saj se na njem ponavadi najde pisana množica posameznikov. Lahko prisluškujete glasnemu pogovoru najstnikov ali bolj intimnemu kakšnega para, če ta slučajno ne počne kaj drugega. Lahko samo opazujete. Lahko pa je tudi prostor nesporazumov in slabe volje, predvsem zaradi pogoste natrpanosti potnikov, če gre za konico, razdrapanih cest in divje vožnje voznika. 

V katero smer vas bo odpeljala vožnja z avtobusom je odvisno od vas. Gotovo pa se bodo našli smešni vložki, življenjski dialogi ali temačni prizori.


Opišite svojo vožnjo z avtobusom. Ali pa si jo predstavljajte, če se z avtobusom ne marate peljati. Morda pa bo ravno to vaše izhodišče.
Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 12. oktober 2018

Promocija poezije in širjenje literarne kulture

Že nekaj časa razmišljam, da bi se lotila pisanja pesmi. To seveda pomeni za čisto svoje lastne oči in ušesa, saj vem, da to ne bodo izdelki kakšne visoke pesniške kakovosti. Zavedam pa se, da je poezija posebna vrsta izražanja, ki je sicer brez pravila, a je potrebno vseeno upoštevati nekatera pravila ali usmeritve

Tudi brati poezijo je posebne vrste branje, potrebuje posebno vrsto pozornosti in razumevanja.

Če bi bilo po moje, bi vsi pisali in brali, poezijo ali prozo, zato me še toliko bolj veseli, ko se k pisanju spodbuja mlade, in Pesniška olimpiada vsako leto razpisuje pesniški natečaj za dijake in študente, ki bo letos potekal že 19., kar je zelo hvalevredna letnica. 

Prav tako pa že 8. k pesniškemu ustvarjanju spodbuja učence vseh razredov osnovne šole.

Zato hitro k pesnikovanju in do 29. oktobra pošljite deset avtorskih pesmi organizatorjem natečaja.

Več informacij dobite na: https://pesniska-olimpijada.si/index.php/trenutni-razpisi.

torek, 09. oktober 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Tabula rasa

Danes imam prazno glavo. Mogoče pa je samo prepolna, da se zdi prazna. Lahko bi se sklicevala na vreme ali na nemiren spanec. Ali kaj drugega. 

A prazna glava morda ni nekaj slabega. Lahko je kot tabula rasa - stanje po temeljiti odstranitvi predhodnega, ko je treba vse začeti znova; popolno neznanje, nevednost (Slovar slovenskih frazemov). 


Ta nevednost je še posebej mikavna. Biti blaženo neveden, tudi za strah in bolečino. Včasih bi prav prišla, kajne?

No, pa začnimo z nova.


Zamislite si stanje, ko morate iz glave odstraniti vse, kar ste do sedaj vedeli, ko morate začeti povsem od začetka. Čemu bi sprostili prostor? Kaj, kakšne misli, izkušnje bi se naselile v vaši glavi?

Na voljo imate točno 250 besed. Končajte, ko jih napišete, četudi niste dokončali stavka ali misli. 

Veselo pisanje!

petek, 05. oktober 2018

Kje objaviti kratko zgodbo

Torej, pred nami je končni izdelek. Sedaj pa nas čaka le še vprašanje ali želimo zgodbo tudi objaviti ali nam je dovolj, da jo zadržimo zase.

Najlepše pri pisanju je, da je dostopno, da se ga lahko poslužujemo vsi in nam daje svobodo izražanja. Pisanje in s tem snutje besed in zgodb ni rezervirano samo za pisatelje. Pišemo lahko vsi. Lahko pišemo zapise, dnevnike, kratke ali druge zgodbe, tudi pesmi. Ali to s kom delimo je stvar naše odločitve. 

Pri pisani besedi pa je dobro tudi to, da lahko nekaj, kar smo napisali in nam ni všeč, prečrtamo, izbrišemo ali napišemo na novo. Pisanje nam daje neomejene možnosti za naše izražanje misli in idej.

Obstaja pa veliko pisateljskih duš, ki si želijo svoje pisanje tudi objaviti, izdati. 

sreda, 03. oktober 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Okvara

Včeraj sem mi je pokvaril računalnik. Prav zaprav ne vem, kaj se je točno zgodilo, a mašina se ni želela zagnati in čudno je piskala. Če bi se potrudila, bi si lahko priskrbela drugega, a nekako sem pustila in se s tem ne ukvarjala. Morda sem pričakovala, da bo začel čudežno delati sam od sebe. Pa ni. A morda bi vendarle lahko.


Okvaril se vam je avto, računalnik, telefon, morda samo kolo. Opišite, kaj se je zgodilo in kako so se nadaljevali vaš dan in opravki zaradi nastale okvare. Ste v službo, šolo, trgovino... prišli z letečo preprogo?
Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 28. september 2018

Kako dokončati kratko zgodbo

V zadnjih objavah smo se posvetili kratki zgodbi in postopek pristopa k pisanju kratke zgodbe podrobno razčlenili.

Seznanili smo se z osnovami kratke zgodbe, s posebnostmi kratke zgodbe, ki jo ločujejo tako od daljših kot sorodno krajših besedil. Posvetili smo se tudi pomembnosti samega sporočila zgodbe, v kateri osebi kratko zgodbo pisati, kako jo zasnovati, kako oblikovati like in kako najti temo. Kar precej smo že predelali, a nismo še povsem zaključili. 

Torej, opremljeni smo, da napišemo kratko zgodbo. A enkrat ko kratko zgodbo napišemo, se delo šele prične. In v tej, zadnji fazi pisalnega in ustvarjalnega procesa, se skriva največji čar pisanja - zgodbo urediti in izpiliti v končno verzijo.

Priprave in podroben razmislek o različnih elementih, kako pisati kratko zgodbo so nam pomagali, da  smo se lotili prvega osnutka. A ponavadi nikoli ne ostane le pri prvem osnutku.

Ko smo kratko zgodbo napisali, je pomembno, da jo še enkrat preberemo in pregledamo. Faza popravkov prvotnega besedila je ena najpomembnejših faz v procesu pisanja in na poti do končnega pisnega izdelka. 

Se spomnite svojih osnovnošolskih spisov? Verjetno se ni zgodilo, da bi izdelek oddali, ne da bi vsaj kakšno besedo prečrtali ali poskušali kakšnemu stavku spremeniti vrstni red. Če pa tega niste naredili sami, je zelo verjetno, da je to storila učiteljica.

Pri pisanju kratke zgodbe imamo to srečo, da jo lahko še dodobra izpilimo, preden jo damo komurkoli v vpogled. Še posebej, če si želimo kratko zgodbo tudi objaviti, mora biti pred oddajo brezhibna. 

To pa ne pomeni samo slovnično pravilna, temveč in predvsem, da je tudi vsebinsko dodelana.

Pri tem smo pozorni predvsem na dve stvari:
  • jasnost: da so stavki razumljivi in da je pomen zgodbe med branjem razviden, da ni ponavljajočih se besed ali stavkov, ki povedo isto, le na malo drugačen način, da ni nejasnosti, kaj določen stavek pomeni in tudi da je jasno, kdo je kaj rekel ali naredil. Pri tem izbrišite vse stavke, prizore in like, ki ne pripomorejo k jasnosti zgodbe ali brez katerih bo morda zgodba še boljša. 
  • potek: da je tudi potek zgodbe jasen, torek da ne prihaja do pomešanega sosledja, da nekaj kar bi moralo biti na začetku, ni na koncu in četudi zgodba prehaja iz sedanjosti v preteklost ali prihodnost, da so med samimi prehodi jasne razmejitve in tudi da je prehajanje umestno.
Prvega, pa tudi desetega pregleda se lahko lotite na različne načine:

  • da zgodbo najprej preberete na glas. Pri glasnem branju vam bodo v uho "padle" vse nepravilnosti in nejasnosti, ki jih lahko popravite sproti ali si jih le označite za kasnejše popravke.
  • skladno s stopnjami ustvarjalnosti, zgodbo za nekaj časa postavite v predal. Vsaj za kakšen dan, še bolje teden ali dva. To je ravno pravšnje obdobje, da se boste spomnili, o čem zgodba govori, pozabili pa boste natančnih besed, ki ste jih vanjo vnesli. Pri ponovnem pregledu bodo nejasnosti veliko bolj opazne. Popravite jih, dopolnite ali izbrišite. 
  • zgodbo dajte v branje testnim bralcem. Če je le mogoče, to naj ne bodo vaši bližnji. Lahko so pristranski in od njih ne boste dobili konkretnih komentarjev. Svoje domače izberite le, če veste, da jim lahko zaupate, da vam bodo podali konkretno kritiko na napisano. Boljše pa je, da testne bralce iščete med ljudmi, ki radi berejo, recimo iz vaše bralne skupine oz. knjižnega kluba. Za podobne skupine lahko preverite v svoji lokalni knjižnici. Pri današnji tehnologiji in razmahu spletnih omrežji pa se lahko obrnete tudi na spletne literarne klube ali skupine. Pri tem vseeno pazite, da testnim bralcem daste jasna navodila, kaj želite od njih, se pravi točno na kaj naj bodo pozorni, da boste prejeli tudi konkretne komentarje in ne samo "zelo mi je všeč" ali "sploh mi ni všeč" (kar vas lahko samo potre), s čimer si pri končnem izgledu kratke zgodbe ne morete čisto nič pomagati. 

Za konec pa naj omenim še to, da si lahko postopek urejanja kratke zgodbe sposodite za urejanje čisto vsakega besedila, kot so dopis, pismo, prošnja, motivacijsko pismo in številne druge besedilne oblike.

torek, 25. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Roka roko umije

Slovenski jezik je poln zanimivih pregovorov. Eden takih je tudi ta, da roka roko umije. Kar pomeni, da boš tistemu, ki ti je pomagal, ko ti je šlo slabo, tudi sam nudil pomoč, ko se znajde v podobni situaciji. 

A razmišljanje o umivanju rok nas lahko privede do mnogih drugih "rešitev", kot je na primer izjava, sedemletnega okoljevarstvenika o njegovem prispevku k bolj snažnemu okolju in kako ga varuje - da si preprosto ne umiva rok.


Domislite nov pomen pregovora roka roko umije in napišite zgodbo, na to temo.

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

sobota, 22. september 2018

Kako oblikovati like v kratki zgodbi

Pri kratki zgodbi mora imeti vse svoje mesto: vsaka beseda, vsak stavek, izbrana tema, dogajalni čas in prostor. V kratki zgodbi ne sme biti nič odveč in eden glavnih elementov kratke zgodbe so njeni liki

Tako je pomembno, da so tudi liki dodelani. Vsaka lastnost, izgled morajo doprinesti zgodbi in njenemu razvoju.

Ko ste izbrali temo za zgodbo, določite še like, ki bodo v njej nastopili, imeli glavno ali stransko vlogo. Pri tem določite:
  • Koliko jih bo? (Ne pozabiti, da je v kratki zgodbi malo likov, lahko je tudi eden sam.)
  • Zakaj so pomembni za zgodbo? (Če za zgodbo niso pomembni, je bolje, da jih vanjo niti ne vključite.)
  • Kakšen vpliv imajo na razvoj zgodbe ali kako pripomorejo k zapletu ali razpletu?

torek, 18. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Obleka

Pravijo, da obleka naredi človeka. In pomembno naj bi tudi bilo, kako človek obleko nosi. Ali pa obleka nosi človeka?


Kaj če bi obleka, ki jo nosite oživela? Kateri kosi jo sestavljajo, v kakšnem odnosu so in kako se sporazumevajo?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 14. september 2018

Kako najti temo za pisanje kratke zgodbe

V prejšnji objavi smo razčlenili korake, ki nam lahko pomagajo zasnovati kratko zgodbo. Sedaj se lahko lotimo dejanskega pisanja. Pred tem pa moramo najti še dobro temo, o čem bomo pisali.

Vse se začne z zamislijo. Te se pogosto porodijo same od sebe, se utrnejo ob najbolj nepričakovanih trenutkih, spodbudimo jih lahko tudi s preprostim vprašanjem "Kaj če...?" in se prepustimo zamislim, ki nam padejo na misel.

A kakor se to sliši preprosto, nam najbolj preproste stavari ali metode velikokrat povzročajo največ preglavic, nas malodane miselno blokirajo. 

Domišljija igra veliko vlogo pri razvijanju idej za zgodbo. Pri tem je najbolje, da ji damo prosto pot, da se domisli najbolj nenavadnih, neverjetnih zamisli. Včasih pa potrebuje tudi naša domišljija brco v ... (saj veste kam). 

Podžgemo jo lahko na več načinov. Nekaj predlogov smo navedli v eni od starejših objav

Torej, kako in kje lahko najdemo teme, ki jih lahko nato zapišemo v kratki zgodbi?

torek, 11. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Tihožitje

Pri likovnem pouku smo nekajkrat risali in slikali tihožitje. Najpogostejši motiv je bila vaza cvetja ali pa skleda sadja. Predvsem pa gre pri tihožitju za upodobitev negibnih, nepremičnih stvari.


V mislih si naslikajte podobo tihožitja. Opišite ga. Kateri predmeti so upodobljeni? Katere barve prevladujejo? Kaj je v ozadju?

Kaj pa če tihožitje naenkrat ne bi bilo več tako tiho?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 07. september 2018

6 korakov, kako zasnovati kratko zgodbo

Poletja, saj tega glavnega, počitniškega, je konec. In če smo ga preživeli ob prijetnem branju in številnih objavah o dobrih knjigah, je sedaj čas, da se ponovno posvetimo tematiki, ki smo jo obravnavali spomladi - krati zgodbi.

Četudi je kratka zgodba kratka, je o njej veliko za povedati.

O sami dolžini smo že govorili, tudi o značilnosti kratke zgodbe, kaj pri pisanju upoštevati in predstavili možnosti, v kateri osebi jo pripovedovati. Tokrat pa se bomo dotaknili še bolj podrobnega procesa, kako se lotiti pisanja kratke zgodbe, kako priti do teme in kako zgodbo razviti.

Mnogim pisateljem je zvrst kratke zgodbe zelo pri srcu. Ne zato, ker bi jo bilo lahko napisati, temveč zato, ker morate pri kratki zgodbi odvreči ves balast. Ker je zgodba kratka in se mora odviti v določenem obsegu besed, mora vsaka beseda šteti, mora služiti svojemu namenu. 

Kratka zgodba pa je zanimiva tudi za to, ker omogoča veliko prostora za eksperimentiranje, preobračanje in razvijanje najbolj nenavadnih (jih lahko poimenujemo "norih"?) idej. 

In kako pristopiti k zgodbi, da vsaka beseda stoji na svojem mestu in da tam tudi mora biti?

torek, 04. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Jezero

Rada imam vodo. V vseh oblikah. Morje. Reka. Dež (da, tudi tega in luže). Slap... In seveda jezero.

Jezera se mi zdijo čudoviti kraji, s skoraj mistično močjo. Ponavadi so obdani s hribi ali celo gorami, kar jim da še dodaten čar, nekakšno zaprtost, nedostopnost.

Jezera v sebi skrivajo tudi veliko skrivnosti. V njih (in legendah) se rade pojavijo raznorazne pošasti.


Napišite zgodbo o namišljenem jezeru. Pokrajino, ki ga obdaja. Skrivnosti, ki jih skriva v svojih globinah...

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

sobota, 01. september 2018

Vdih. Izdih.

Ritem dihanja.

Vdih. Izdih.

Kot mirno plimovanje morja, ki naplavlja trupla.

Vdih. Izdih.

Kot plima in oseka, kjer je riba s ključem.

Ritem življenja.

Vsaj tako bi lahko sklepali po naslovu romana Vdih. Izdih Sebastijana Preglja, ki bralca prisili k zavestnemu vdihu in izdihu. Počasnem in globokem, da se umiri. Nato pa ga postavi v pretresljivo zgodbo o človeški krutosti, o ljudeh, ki bežijo in tistih, ki jim skušajo pomagati.

Zgodba je postavljena na neznan kraj ob obali, lahko ugibamo, da gre morda za otok. Ob obali, izven mesta je samotna stanovanjska hiša, kjer živi Adam. Adam v mesto nosi neme ptice. Starec, h kateremu jih nosi, mu ob enem njegovih obiskov v varstvo izroči dečka.
Ne skrbi, se nasmehne starec in ponovi: Dober fant je. Pripeljali so mi ga, kot mi ti prinašaš ptice.

torek, 28. avgust 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Dvojne počitnice

Šola je tik pred vrati. Učenci in dijaki se bodo vrnili v šolske klopi in posledično se bo tudi za odrasle spremenila dinamika - nekoliko manj počitniška verjetno.

Vsakomur pa bi prišlo, predvidevam, prav, da bi lahko počitnice podaljšati ali vsaj imeli možnost, da bi svoje počitnice izkoristil dvakrat.


Kako pa bi vi zastavili svoje dvojne počitnice? 

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

ponedeljek, 27. avgust 2018

Človek obrača, bog na koncu obrne

Ko se odpravite na dopust, še posebej če ste povabljeni na skoraj samotni otok v čudovito vilo, ne pričakujete, da bo šlo karkoli narobe. Kaj šele, da bo sredi mirnega popoldneva na plaži naplavilo truplo. In s tem bo vaše morske idile sredi Jadrana konec.

A v novi, čisto sveži kriminalki Avgusta Demšarja Otok se pripeti ravno to.  

Kaj se je zgodilo? Je bila nesreča? Ga je kdo ubil? In le kako bi storilec to lahko naredil, če so imele vse priče in potencialni osumljenci trden alibi? Ves čas so bili skupaj.

Nesreča. Je zaključila policija, ki je zadevo temeljito preiskala.

Kriminalistki Niki Lavrič, ki je bila ena od povabljenih pa dvomi in nepojasnjena neskladja ter spremembe razpoloženja ne dajo miru. 

Ob vrnitvi domov se jih nameni zaupati svojim sodelavcem, a oddaljenost dogodke postavi v drugačno perspektivo in jih odrine na stran.

Vse dokler iz Drave ne potegnejo dve novi trupli, eden od potapljačev pa je Nikin znanec z otoka.

četrtek, 23. avgust 2018

Tako veličasten naslov za tako krute življenjske preizkušnje

Kaj ni? 

To je bila prva stvar - naslov (in naslovnica), ki me je pritegnila k romanu Tisoč veličastnih sonc, Khaleda Hosseinija.

Predstavljala sem si, da bo tako veličastna tudi vsebina, ki bo opisovala zgodbe posameznikov, najverjetneje žensk, ki so si krojili svojo življenjsko zgodbo in pri tem uspeli.

Na nek način to tudi je, a hkrati spoznamo tudi nekaj najtežjih življenjskih preizkušenj, ki človeka, predvsem mladega, mladoletnega človeka, lahko doletijo in to so preizkusi, ki v sebi ne nosijo ničesar veličastnega, še manj pa  ljudje, ki te preizkuse zadajajo drugim.

Zgodba govori o Marjam, ki kljub temu, da je nezakonski otrok premožnega veljaka in služkinje, sanja, da ji bo oče omogočil več. Da jo kljub vsemu čaka boljše življenje. Očarana nad podobo očeta, ki ga poveličuje, noče slišati materinih svaril, da je drugačna, da je nezakonska.

torek, 21. avgust 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vrata

Vrata. Vsak dan stopamo skozi njih, jih odpiramo in zapiramo, jih pustimo priprta ali jih na stežaj odpremo, da naredimo prepih.

Odpremo si nova vrata za nove priložnosti in jih zapremo za neprijetnimi izkušnjami. 


Pred vami je troje vrat. Vsaka vas popelje v novo izkušnjo, na svojo pot, prijetno ali neprijetno. Katera boste izbrali in kaj se vam odpira za njimi?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 17. avgust 2018

Morje celi rane, jezero jih odpira

Naš planet skriva neverjetne kotičke, ki prevzamejo s svojo naravo, lego in spokojnostjo. Pravi raji na zemlji. Tudi sama imam nekaj takih krajev in vsi se nahajajo v Sloveniji. Eden izmed njih je Bohinj in čarobnost njegovega jezera.

A z Jezerom Tadeja Goloba se je vse to spremenilo. Bohinj je sicer še vedno kot raj na zemlji, a sedaj si ne morem pomagati, da bi se peljala mimo Ribčevega Laza, ne da bi ugibala, kje natanko je Taras Birsa (oziroma mlado dekle na sprehodu s psom) našel žensko truplo brez glave. 

Ja, to naredijo knjige, ki so res mojstrsko napisane. Vplivajo na naša življenja. In čeprav sem roman prebrala že lani, je sedaj še vedno kot nalašč primeren trenutek, da o njem napišem nekaj vtisov.

Kot s pričakovanim užitkom in z največjim veseljem zaplavamo v jezero, tako zaplavamo tudi v čudovito pisanje Tadeja Goloba. Četudi gre za kriminalko, se potopimo v slogovno lep in pester jezik.

Morje celi rane, jezero jih odpira.

torek, 14. avgust 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zakaj?

Z Zakaj? se najpogosteje začne vprašanje otroka, ki ga zanima okolica okoli njega. Zakaj je sonce rumeno? in Zakaj ptice čivkajo?

Potem pa obstaja še tista "forca", ko so že malo starejši in ko na vsak vaš odgovor ponovno vprašajo z zakaj in zakaj in zakaj.


Torej, zakaj? (imate skuštrane lase, se danes smejite, ste vstali z levo nogo ali čakate na pomemben klic..., zakaj?).

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

torek, 07. avgust 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Fotografija

Je čas dopustov in v tem času ponavadi največ fotografiramo, ustvarjamo trajne spomine, morda na račun tega izpustimo, katerega v tistem trenutku, a imamo nekaj, da se bomo tega spominjali tudi v prihodnje. 

Fotografiramo tudi rojstne dneve, prijateljstva, posebne dogodke. Sedaj, z moderno tehnologijo fotografiramo praktično na vsakem koraku in skoraj vse. Kdaj tudi kaj takega, kar ne bi smeli.


Vzemite fotografijo. Naj bo to vaša najljubša, z najlepšimi spomini, ali pa taka, ki ima za vas nek poseben pomen.

Opišite kdo in/ali kaj je na fotografiji. Opišite zgodbo, ki jo fotografija predstavlja (dogodek, situacijo, v kateri je bila narejena), opišite pa tudi, kaj se je v resnici dogajalo. Je bilo res tako prijetno, kot to prikazujejo npr. nasmehi na obrazih? Kaj se je z osebami ali predmetom, ki so/je na fotografiji zgodilo.

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

nedelja, 05. avgust 2018

Pisani svet samomišljenega ljudomrznika

Ko vam mož reče, da je lik v knjigi tak kot on, potem knjigo morate prebrati, kajne?

Tako mi je v naročje padel Ove.

Obetala sem si, da bom končno razvozla skrivnosti svoje boljše polovice (čeprav pri nas nihče in nič ni na pol), bom prepuščena v globino njegovega razmišljanja, občutenja in delovanja. Predstavljala sem si, da mi bo ob koncu branja vse jasno in bom obvladala moški um in dušo.

Sem to dobila?

Ove me je popeljal v svet starejšega, nergaškega moža, ki je že šest mesecev žaloval za ljubljeno ženo in se z njo pogovarjal kot bi bila še živa, pred dnevi izgubil še službo, ker so prišli v podjetje mlajši in je bil ona stara šara ter bil sveto prepričan, da mu zaradi vseh teh tegob ni več živeti, trden v veri, da naredi samomor.

Nanj se je dobro pripravil, izklopil radiatorje, odpovedal elektriko, plačal vse račune. Glede na njegovo doslednost bi moral biti samomor mala malica.

A kaj ko ga pri tem nenehno prekinjajo, da zadeve ne more opraviti do konca in to vse do dne, ko samomor ni več na seznamu dnevnih opravil in namesto smrti dobi ljudi, ki mu postanejo družina, ki je ni nikoli imel. 

torek, 31. julij 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Knjiga

Pri ustvarjalno-pisalnih izzivih smo imeli že marsikaj, od letečih preprog do stolpov in valov, različnih letnih časov in radosti, ki jih prinašajo. Zelo malo pa smo se posvetili tisti eni stvari, ki je pri vsakem bralcu v ospredju - knjigi.

Imamo najljubše, tiste, ob katerih smo največ jokali ali jih prebiramo znova in znova. Potem so tu tudi tiste zaprašena ali pa take, ki smo jih odložili po nekaj straneh.


Opišite "svojo" knjigo. Kakšne ima planite in kaj je na naslovnici? Kje leži ali kje ste jo našli? Kaj pa skriva v notranjosti?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

torek, 24. julij 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Na sledi

Dobra kriminalka je vedno dobra izbira za branje. Če se le vse stvari prav sestavijo dodobra prevetri bralčeve male sive celice, ga pošlje na lov za morilcem in ga zagrabi ter do konca drži v primežu napetosti.

Kot pravi inšpektorji in njihovi pomočniki se bomo tokrat podali na lov za storilcem. Ga nam bo uspelo razkrinkati?


Na sledi ste strašnemu morilcu, ki je udaril že petič. Do svojih žrtev ni prizanesljiv in ne zgleda, da bi mu bili za petami. A, tokrat je le malo drugače, na kraju zločina smo našli odkrušen noht z živahno rožnatim lakom, bananin olupek in zelo star kovanec.

Kaj nam razkrijejo sledi?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 20. julij 2018

Kriminalni svet Martina Vrenka

Včasih potrebujem malo spodbude, in novo delo avtorja je dobra spodbuda, da končno spišem objavo o njegovih dosedanjih romanih. Zapiski za Pohorsko transverzalo čakajo že skoraj leto, da jih obelodanim. In ker je od branja res že nekaj časa in ker  je slednji že osmo delo pisatelja, sem se odločila, da vse nekako strnem. Upam, da v nekakšen pregled vseh del in s pozornostjo, ki si jo zaslužijo.

V letošnjem letu lahko pričakujemo novo detektivsko poslastico Avgusta Demšarja - Otok (čisto mičkeno sem že na trnih od pričakovanja nove zgodbe).

Začelo se je pred dobrimi desetimi leti, ko nas je preplavil kriminalni svet Martina Vrenka, mariborskega inšpektorja, pronicljivega uma in mirne vesti, ki se mu nismo mogli upreti.

Prvih šest delov detektivske serije je izšlo pri Založbi Sanje, zadnji dve njegovi deli izhajajo pri Založbi Pivec, in eno vmes pri Založbi Litera.

Z Martinom Vrenkom je avtor ustvaril lik kriminalističnega inšpektorja z nekaj izrazitimi značajskimi potezami, ki ga vsak pravi lik inšpektorja mora imeti. Vsaj meni je lik Martina Vrenka zelo všeč, nekako klasično zasnovan.

torek, 17. julij 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Pismo iz preteklosti

Pisma se mi zdijo čudovita. Seveda najbolj tista, ki so napisana na roko. Že potem lahko sklepamo, da je pošiljatelj vsebini namenil nekaj pozornosti več.

Rada jih pišem in rada jih prejemam. Od sebe pa ga še nisem prejela. Niti si ga napisala. 


Prejeli ste pismo, ki ste si ga poslali pred desetimi (15, 20) leti. Kaj vam pove in kakšne modrosti/skrivnosti vam razkriva?

Na voljo imate 250 besed. Z dobrimi željami, upi, napotki ni treba skopariti.

Veselo pisanje! 



petek, 13. julij 2018

Ko morilec sreča Jezusa

Kaj dobite, če skupaj postavite morilca, ki si je tri umore naprtil povsem po nesreči, duhovnico, ki ne verjame v Boga in receptorja, ki že od mladosti dela za receptorskim pultom precej klavernega hotela, ki je bil prej bordel? 

Hudomušni cinizem, zaradi katerega  boste malo okrepili svoje trebušne mišice, tu pa tam pa se vam bo od dolgotrajne vadbe utrnila tudi kakšna solza. 

Pri knjigah, kot je Morilec, ki je hotel v nebesa, se sprašujem, od kje avtorju vse te "nore" ideje, prigode in zapleti, ki jih tudi tokrat ne primanjkuje.

Jonas Jonasson je že v Stoletniku obravnaval podobno nenavadno zgodbo treh, naključno združenih, moških, ki se jim nato pridružita še ženska in slon, ki so se zapletli v številne vprašljive zadeve, s polnim kovčkom denarja, z nekaj trupli za sabo, ki jim sledi nevarna tolpa kriminalcev, ki hoče svoj kovček denarja nazaj.