Nepričakovano bi vam ob koncu kosila sporočil, da odhaja. Pred tem dejstvom se znajde Olga, mati dveh otrok in žena dokaj uveljavljenega zdravnika, ki jo zapušča po petnajstih letih zakona.
Priča smo njenemu padcu na dno, ko jo novica uniči. Spremljamo, kako tone v obup, se oddaljuje od še dokaj majhnih otrok.
Moževa zavrženost jo najprej pahne v svet odsotnosti in iskanja nenehnega premlevanja Zakaj?. Kje je zgrešila, kaj je naredila narobe?
Zanemarila sem lastne ambicije in podpirala njegove. Kadar se ga je loteval obup, sem svoje stiske potisnila na stran in bodrila njega. Tonila sem v njegovih minutah in urah, da bi lahko ostal osredotočen na svoje cilje. Sama sem skrbela za dom, za hrano, za otroka, ukvarjala sem se z vsemi sitnostmi vsakdanjega preživetja, da se je on zanesljivo vzpenjal po strmini najinega nepriviligiranega izvora. In zdaj, zdaj me je zapustil in odnesel s sabo ves čas, vso energijo, ves trud, ki sem jih vložila vanj, kar tako, z danes na jutri, da bi sadove užival z drugo, z neko tujko, ki ni mignila s prstom za to, da se je rodil, zrasel in postal tak, kakršen je zdaj.
