petek, 28. september 2018

Kako dokončati kratko zgodbo

V zadnjih objavah smo se posvetili kratki zgodbi in postopek pristopa k pisanju kratke zgodbe podrobno razčlenili.

Seznanili smo se z osnovami kratke zgodbe, s posebnostmi kratke zgodbe, ki jo ločujejo tako od daljših kot sorodno krajših besedil. Posvetili smo se tudi pomembnosti samega sporočila zgodbe, v kateri osebi kratko zgodbo pisati, kako jo zasnovati, kako oblikovati like in kako najti temo. Kar precej smo že predelali, a nismo še povsem zaključili. 

Torej, opremljeni smo, da napišemo kratko zgodbo. A enkrat ko kratko zgodbo napišemo, se delo šele prične. In v tej, zadnji fazi pisalnega in ustvarjalnega procesa, se skriva največji čar pisanja - zgodbo urediti in izpiliti v končno verzijo.

Priprave in podroben razmislek o različnih elementih, kako pisati kratko zgodbo so nam pomagali, da  smo se lotili prvega osnutka. A ponavadi nikoli ne ostane le pri prvem osnutku.

Ko smo kratko zgodbo napisali, je pomembno, da jo še enkrat preberemo in pregledamo. Faza popravkov prvotnega besedila je ena najpomembnejših faz v procesu pisanja in na poti do končnega pisnega izdelka. 

Se spomnite svojih osnovnošolskih spisov? Verjetno se ni zgodilo, da bi izdelek oddali, ne da bi vsaj kakšno besedo prečrtali ali poskušali kakšnemu stavku spremeniti vrstni red. Če pa tega niste naredili sami, je zelo verjetno, da je to storila učiteljica.

Pri pisanju kratke zgodbe imamo to srečo, da jo lahko še dodobra izpilimo, preden jo damo komurkoli v vpogled. Še posebej, če si želimo kratko zgodbo tudi objaviti, mora biti pred oddajo brezhibna. 

To pa ne pomeni samo slovnično pravilna, temveč in predvsem, da je tudi vsebinsko dodelana.

Pri tem smo pozorni predvsem na dve stvari:
  • jasnost: da so stavki razumljivi in da je pomen zgodbe med branjem razviden, da ni ponavljajočih se besed ali stavkov, ki povedo isto, le na malo drugačen način, da ni nejasnosti, kaj določen stavek pomeni in tudi da je jasno, kdo je kaj rekel ali naredil. Pri tem izbrišite vse stavke, prizore in like, ki ne pripomorejo k jasnosti zgodbe ali brez katerih bo morda zgodba še boljša. 
  • potek: da je tudi potek zgodbe jasen, torek da ne prihaja do pomešanega sosledja, da nekaj kar bi moralo biti na začetku, ni na koncu in četudi zgodba prehaja iz sedanjosti v preteklost ali prihodnost, da so med samimi prehodi jasne razmejitve in tudi da je prehajanje umestno.
Prvega, pa tudi desetega pregleda se lahko lotite na različne načine:

  • da zgodbo najprej preberete na glas. Pri glasnem branju vam bodo v uho "padle" vse nepravilnosti in nejasnosti, ki jih lahko popravite sproti ali si jih le označite za kasnejše popravke.
  • skladno s stopnjami ustvarjalnosti, zgodbo za nekaj časa postavite v predal. Vsaj za kakšen dan, še bolje teden ali dva. To je ravno pravšnje obdobje, da se boste spomnili, o čem zgodba govori, pozabili pa boste natančnih besed, ki ste jih vanjo vnesli. Pri ponovnem pregledu bodo nejasnosti veliko bolj opazne. Popravite jih, dopolnite ali izbrišite. 
  • zgodbo dajte v branje testnim bralcem. Če je le mogoče, to naj ne bodo vaši bližnji. Lahko so pristranski in od njih ne boste dobili konkretnih komentarjev. Svoje domače izberite le, če veste, da jim lahko zaupate, da vam bodo podali konkretno kritiko na napisano. Boljše pa je, da testne bralce iščete med ljudmi, ki radi berejo, recimo iz vaše bralne skupine oz. knjižnega kluba. Za podobne skupine lahko preverite v svoji lokalni knjižnici. Pri današnji tehnologiji in razmahu spletnih omrežji pa se lahko obrnete tudi na spletne literarne klube ali skupine. Pri tem vseeno pazite, da testnim bralcem daste jasna navodila, kaj želite od njih, se pravi točno na kaj naj bodo pozorni, da boste prejeli tudi konkretne komentarje in ne samo "zelo mi je všeč" ali "sploh mi ni všeč" (kar vas lahko samo potre), s čimer si pri končnem izgledu kratke zgodbe ne morete čisto nič pomagati. 

Za konec pa naj omenim še to, da si lahko postopek urejanja kratke zgodbe sposodite za urejanje čisto vsakega besedila, kot so dopis, pismo, prošnja, motivacijsko pismo in številne druge besedilne oblike.

torek, 25. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Roka roko umije

Slovenski jezik je poln zanimivih pregovorov. Eden takih je tudi ta, da roka roko umije. Kar pomeni, da boš tistemu, ki ti je pomagal, ko ti je šlo slabo, tudi sam nudil pomoč, ko se znajde v podobni situaciji. 

A razmišljanje o umivanju rok nas lahko privede do mnogih drugih "rešitev", kot je na primer izjava, sedemletnega okoljevarstvenika o njegovem prispevku k bolj snažnemu okolju in kako ga varuje - da si preprosto ne umiva rok.


Domislite nov pomen pregovora roka roko umije in napišite zgodbo, na to temo.

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

sobota, 22. september 2018

Kako oblikovati like v kratki zgodbi

Pri kratki zgodbi mora imeti vse svoje mesto: vsaka beseda, vsak stavek, izbrana tema, dogajalni čas in prostor. V kratki zgodbi ne sme biti nič odveč in eden glavnih elementov kratke zgodbe so njeni liki

Tako je pomembno, da so tudi liki dodelani. Vsaka lastnost, izgled morajo doprinesti zgodbi in njenemu razvoju.

Ko ste izbrali temo za zgodbo, določite še like, ki bodo v njej nastopili, imeli glavno ali stransko vlogo. Pri tem določite:
  • Koliko jih bo? (Ne pozabiti, da je v kratki zgodbi malo likov, lahko je tudi eden sam.)
  • Zakaj so pomembni za zgodbo? (Če za zgodbo niso pomembni, je bolje, da jih vanjo niti ne vključite.)
  • Kakšen vpliv imajo na razvoj zgodbe ali kako pripomorejo k zapletu ali razpletu?

torek, 18. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Obleka

Pravijo, da obleka naredi človeka. In pomembno naj bi tudi bilo, kako človek obleko nosi. Ali pa obleka nosi človeka?


Kaj če bi obleka, ki jo nosite oživela? Kateri kosi jo sestavljajo, v kakšnem odnosu so in kako se sporazumevajo?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 14. september 2018

Kako najti temo za pisanje kratke zgodbe

V prejšnji objavi smo razčlenili korake, ki nam lahko pomagajo zasnovati kratko zgodbo. Sedaj se lahko lotimo dejanskega pisanja. Pred tem pa moramo najti še dobro temo, o čem bomo pisali.

Vse se začne z zamislijo. Te se pogosto porodijo same od sebe, se utrnejo ob najbolj nepričakovanih trenutkih, spodbudimo jih lahko tudi s preprostim vprašanjem "Kaj če...?" in se prepustimo zamislim, ki nam padejo na misel.

A kakor se to sliši preprosto, nam najbolj preproste stavari ali metode velikokrat povzročajo največ preglavic, nas malodane miselno blokirajo. 

Domišljija igra veliko vlogo pri razvijanju idej za zgodbo. Pri tem je najbolje, da ji damo prosto pot, da se domisli najbolj nenavadnih, neverjetnih zamisli. Včasih pa potrebuje tudi naša domišljija brco v ... (saj veste kam). 

Podžgemo jo lahko na več načinov. Nekaj predlogov smo navedli v eni od starejših objav

Torej, kako in kje lahko najdemo teme, ki jih lahko nato zapišemo v kratki zgodbi?

torek, 11. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Tihožitje

Pri likovnem pouku smo nekajkrat risali in slikali tihožitje. Najpogostejši motiv je bila vaza cvetja ali pa skleda sadja. Predvsem pa gre pri tihožitju za upodobitev negibnih, nepremičnih stvari.


V mislih si naslikajte podobo tihožitja. Opišite ga. Kateri predmeti so upodobljeni? Katere barve prevladujejo? Kaj je v ozadju?

Kaj pa če tihožitje naenkrat ne bi bilo več tako tiho?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 07. september 2018

6 korakov, kako zasnovati kratko zgodbo

Poletja, saj tega glavnega, počitniškega, je konec. In če smo ga preživeli ob prijetnem branju in številnih objavah o dobrih knjigah, je sedaj čas, da se ponovno posvetimo tematiki, ki smo jo obravnavali spomladi - krati zgodbi.

Četudi je kratka zgodba kratka, je o njej veliko za povedati.

O sami dolžini smo že govorili, tudi o značilnosti kratke zgodbe, kaj pri pisanju upoštevati in predstavili možnosti, v kateri osebi jo pripovedovati. Tokrat pa se bomo dotaknili še bolj podrobnega procesa, kako se lotiti pisanja kratke zgodbe, kako priti do teme in kako zgodbo razviti.

Mnogim pisateljem je zvrst kratke zgodbe zelo pri srcu. Ne zato, ker bi jo bilo lahko napisati, temveč zato, ker morate pri kratki zgodbi odvreči ves balast. Ker je zgodba kratka in se mora odviti v določenem obsegu besed, mora vsaka beseda šteti, mora služiti svojemu namenu. 

Kratka zgodba pa je zanimiva tudi za to, ker omogoča veliko prostora za eksperimentiranje, preobračanje in razvijanje najbolj nenavadnih (jih lahko poimenujemo "norih"?) idej. 

In kako pristopiti k zgodbi, da vsaka beseda stoji na svojem mestu in da tam tudi mora biti?

torek, 04. september 2018

Ustvarjalno-pisalni izziv: Jezero

Rada imam vodo. V vseh oblikah. Morje. Reka. Dež (da, tudi tega in luže). Slap... In seveda jezero.

Jezera se mi zdijo čudoviti kraji, s skoraj mistično močjo. Ponavadi so obdani s hribi ali celo gorami, kar jim da še dodaten čar, nekakšno zaprtost, nedostopnost.

Jezera v sebi skrivajo tudi veliko skrivnosti. V njih (in legendah) se rade pojavijo raznorazne pošasti.


Napišite zgodbo o namišljenem jezeru. Pokrajino, ki ga obdaja. Skrivnosti, ki jih skriva v svojih globinah...

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

sobota, 01. september 2018

Vdih. Izdih.

Ritem dihanja.

Vdih. Izdih.

Kot mirno plimovanje morja, ki naplavlja trupla.

Vdih. Izdih.

Kot plima in oseka, kjer je riba s ključem.

Ritem življenja.

Vsaj tako bi lahko sklepali po naslovu romana Vdih. Izdih Sebastijana Preglja, ki bralca prisili k zavestnemu vdihu in izdihu. Počasnem in globokem, da se umiri. Nato pa ga postavi v pretresljivo zgodbo o človeški krutosti, o ljudeh, ki bežijo in tistih, ki jim skušajo pomagati.

Zgodba je postavljena na neznan kraj ob obali, lahko ugibamo, da gre morda za otok. Ob obali, izven mesta je samotna stanovanjska hiša, kjer živi Adam. Adam v mesto nosi neme ptice. Starec, h kateremu jih nosi, mu ob enem njegovih obiskov v varstvo izroči dečka.
Ne skrbi, se nasmehne starec in ponovi: Dober fant je. Pripeljali so mi ga, kot mi ti prinašaš ptice.