petek, 28. marec 2014

Zakaj je dobro vedeti, kakšna so merila za ocenjevanje eseja na maturi?

Kakšni so cilji maturitetnega eseja?
Preden se lotimo obravnave primerjalnega in razlagalnega eseja na primerih, bomo pogledali še kakšna so merila za ocenjevanje eseja. Čeprav so merila za ocenjevanje eseja namenjena ocenjevalcem, je vseeno dobro, da ste seznanjeni z načinom in postopkom, kako bodo ocenjevalci ocenjevali vaš esej. To vam lahko pomaga pri samem pisanju, saj boste bolj pozorni, kako pisati, da boste dosegli čim višje število točk.

Esej vam bo prinesel kar 50 odstotkov ocene na izpitu iz slovenščine, ki je sestavljen iz treh delov, zato je še toliko bolj pomembno, da se na tem delu res potrudite. Z nekaj vaje in prizadevnosti to niti ne bo tako težko.

Predmetni izpitni katalog določa, da se bo pri eseju ocenjevalo 1.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme s pripovedovanjem, z opisovanjem in označevanjem (v deležu od 20 -30 % ocene eseja), 2.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z vzročno-posledičnim razvijanjem, dokazovanjem trditev in razlaganjem ter s posploševanjem primerjalnih ugotovitev (v deležu 50 – 60 %) in 3.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z razlaganjem in utemeljevanjem vrednostnih meril (20 – 30 % ocene eseja).

Šolski esej se ocenjuje celostno in analitično. Celostno ocenjevanje je kontrolna metoda, ne pa temeljni način za določanje števila točka.

S celostnim ocenjevanjem se določa ali je obravnavanje izhodiščne teme zanimivo, prepričljivo, zrelo, včasih tudi izvirno. Kandidat k temi pristopa z več različnih gledišč (svojih ali strokovnih), z argumenti. Izpeljuje ustrezne zaključke. Obvlada primerjavo z analizo, sintetiziranje in vrednotenje. Ocenjuje se tudi ali je besedilo koherentno, njegova zgradba pa ustrezna. Besedišče je bogato, vsebuje tudi subjektivne (izvirne) besedne zveze, ki so funkcionalno povezane z literarnovednimi termini. Kandidat obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

Če boste zadostili zgoraj opisanim merilom, boste prejeli oceno odlično. Vsako odstopanje od meril, vam bo celotno oceno znižalo.

Ko bo ocenjevalec prebral vaš esej in ga na podlagi zgornjih meril celostno ocenil, bo z analitično metodo to oceno še preveril.

Pri analitičnem ocenjevanju bo ocenjevalec  besedilo ovrednotil s točkami na vsebinskem in jezikovnem področju, in sicer:
I.          vaš razpravljalni šolski esej bo ocenjen odlično, če boste pri vsaki posamezni postavki zadostili naslednjim merilom:

A)     Vsebina (do 30 točk):

-          povezanost z izhodiščno temo,

-          kakovost problemske obravnave snovi: primerjanja, razčlenjevanja, posploševanja, utemeljevanja trditev in vrednotenja.

B)      Jezik (do 20 točk):

1.       Jezikovna pravilnost (do 8 točk):

-          ustrezna raba ločil in drugih pravopisnih sestavin,

-          raba ustreznih besednih oblik,

-          pomensko ustrezna raba besed, ustrezno tvorjenje besede,

-          ustrezno tvorjena poved,

-          ustrezno pomensko razmerje med stavki in povedmi, ustrezno oblikovano razmerje      med stavki in povedmi.

2.       Slog (do 6 točk):

-          utemeljena raba slogovno zaznamovanih besed in oblik ter stavčnih konstrukcij,

-          upoštevanje drugih načel uspešnega sporočanja.

3.       Zgradba (do 6 točk):

-          besedilo ima naslov,

-          skladanje med zunanjo in notranjo členitvijo,

-          upoštevanje obsega (najmanj 700 besed),

-          prisotnost uvoda in zaključka,

-          povezanost sestavin besedila.
Navedena merila veljajo za šolski esej v predpisanem obsegu, torej najmanj 700 do 1000 besed. Če besedilo presega predpisano zgornjo mejo besed za nekaj (deset) besed, v večini primerov ne boste deležni odbitka točk.

Ravno nasprotno pa bo, če ne boste dosegli spodnje meje predpisanih besed. V tem primeru bodo besedila z manj kot 600 besedami ocenjevana po posebnem točkovniku, kjer je število možnih doseženih točk sorazmerno s številom besed. Manj, ko boste napisali besed, manj točk boste imeli priložnost usvojiti.           

II.         vaš razlagalni esej bo ocenjen odlično, če boste zadostili spodnjim merilo:

A)     vsebina (do 30 točk):

-          povezanost z izhodiščno temo,

-          zanimivost in izvirnost ubeseditve doživetja,

-          kakovost ciljnih ravnin  razlage besedil: prepoznavanja, poimenovanja, razumevanja pomena in vloge sestavin, vrednotenja in uvrščanja/umestitve.

B)      Jezik (do 20 točk):

1.       Jezikovna pravilnost (do 8 točka):

-          ustrezna raba ločil in drugih pravopisnih sestavin,

-          raba ustreznih besednih oblik,

-          pomensko ustrezna raba besed, ustrezno tvorjene besede,

-          ustrezno tvorjena poved,

-          ustrezno pomensko razmerje med stavki in povedmi,

-          ustrezno oblikovno razmerje med stavki in povedmi.

2.       Slog (do 6 točk):

-          utemeljena raba slogovno zaznamovanih besed in oblik ter stavčnih konstrukcij,

-          upoštevanje drugih načel uspešnega sporočanja.

3.       Zgradba (do 6 točk):

-          skladje med zunanjo in notranjo razčlenitvijo,

-          upoštevanje obsega (najmanj 700 besed),

-          prisotnost uvoda in zaključka,

-          povezanost sestavin besedila.

Tudi pri razlagalnemu eseju velja, da so merila določena za besedila, ki so napisana v predpisanem obsegu (700 do 1000 besed). Tudi pri tem tipu eseja prekoračitev zgornje meje števila besed, ne bo kaznovana z odbitkom točk. Bodo pa imela besedila z nižjim številom točk, manj možnosti za usvojitev visokega števila točk.

Torej, s premišljenim, razčlenjenim, dobro utemeljenim, pa tudi čitljivim in pravopisno ustreznim esejem, v katerem jasno izrazite in zastopate svoje stališče, boste dosegli zelo dobro oceno na izpitu.

Ste pripravljeni?

ponedeljek, 24. marec 2014

Razpis mednarodnega literarnega natečaja za leto 2014

»Podaš se na pot – kako velik je tvoj svet?« se glasi okvirna tema 12. mednarodnega literarnega natečaja za najboljšo otroško in mladinsko knjigo, ki ga razpisuje mestna občina Schwanenstadt v Gornji Avstriji za leto 2014. Mladi in starejši avtorji so tudi letos prav prisrčno povabljeni, da se podajo na pešpot, odkrijejo zaklade v neposredni bližini, vpletejo zaznavanja v literarni zakup in pošljejo otroško oziroma mladinsko knjigo mednarodni žiriji v Schwanenstadt.

V skupni Evropi je pomembno, da se zavedamo lastnih korenin, identitete in regije. Pri tem natečaju naj bi avtorice in avtorji ob pešačenju odkrili krasote domovine, zaklade pokrajine in dogodivščine. Bodo Slovenci ponovili lanskoletne uspehe? 27 od 34 slovenskih prispevkov je bilo pri literarnem natečaju 2013 nagrajenih. Skupno je preverila mednarodna žirija v Schwanenstadtu 122 prispevkov od 480 udeležencev. 77 prispevkov je prispelo iz vseh avstrijski dežel, 34 iz Slovenije in 11 iz Italije. Pri natečaju je bilo zastopanih 17 jezikov.

Okvirni podatki literarnega razpisa za leto 2014:
Internationaler Kinder- und Jugendbuchwettbewerb der Stadtgemeinde Schwanenstadt/
Mednarodni natečaj za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji »Auf Schmetterlings- und Schwanenflügeln« / »Na krilih metulja in laboda“

Okvirna tema za leto 2014: Podaš se na pot – kako velik je tvoj svet?

Natečaj: Dela naj bodo napisana v maternem jeziku ali pa dvo- oziroma večjezično

Rok za oddajo: do petka, 21. junija 2014, do 12. ure

Nagrade za naslednje oddelke: 1) osnovna šola (ljudska šola) 2) osnovna šola (glavna šola/nižja stopnja gimnazije) 3) srednja šola, poklicna srednja šola, strokovna srednja šola, gimnazija 4) višja šola, višjestrokovna šola, izobrazbena ustanova za učitelje, univerza 5) odrasli

Podelitev nagrad: v soboto, 20. septembra 2014, ob 15.00 uri, v Mestni dvorani v Schwanenstadtu

Podrobneje informacije: www.schwanenstadt.at (spletna stran mestne občine Schwanenstadt).

Več o literarnem natečaju in uspehih slovenskih ustvarjalcev na: http://www.si21.com/?action=news&nid=80786

petek, 21. marec 2014

Friedrich Dürenmatt in Fiziki

Danes se lotimo še zadnjega dela, ki ga obravnavamo za letošnji maturitetni esej.

S Fiziki smo se ponovno znašli v sanatoriju, tokrat med duševno zdravimi ljudmi, ki so se za življenje med štirimi stenami odločili prostovoljno.

Uvodna scena nas uvrsti na prizorišče umora in nam predstavi pisano druščino karakterjev. Detektiv Voss ni tipičen, avtoritativen detektiv. Pusti se voditi in zavajati. Ne nastopa odločno, temveč dopušča, da drugi narekujejo tempo. Tako morilca oziroma storilca niti ne spoznamo takoj.

Komedija v dveh dejanjih, kot Fizike imenuje avtor, že od samega začetka bolj spominja na kriminalko, akcijsko dramo. Avtor nas od začetka do konca drži v napetosti. In ravno si malo oddahnemo, ko pride resnica, zakaj so tako zvana Newton in Einstein ter Möbius v sanatoriju, doživimo še eno presenečenje – razkritje prave resnice. Direktorica institucije, Mathilde von Zahnd je zmešana, prikazuje se ji kralj Salamon, ki ji je zaukazal, da zavlada svetu s pomočjo sistema vseh mogočih iznajdb, zaradi katere se je Möbius, ki jo je odkril in bi lahko v napačnih rokah povzročila uničenje človeštva, prostovoljno zaprl v norišnico.

In kot v Velikem briljantnem valčku se tudi v Fizikih izkaže, da so najbolj nori tisti, ki take inštitucije vodijo.

Nekaj vprašanj za poglobitev teme

Bi Fizike označili kot komedijo kot jo označi avtor? Kateri elementi govorijo temu v prid in zakaj se je avtor odločil, da delo označi za komedijo?

Na kakšno situacijo nas pripravi avtor v uvodnem opisu?

Kakšen svet in odnosi ljudi v njem se kažejo na začetku dramskega dela in kakšen je ta svet na njegovem koncu? Kakšna so razmerja med osebami? Kako se ta razvijajo in spreminjajo?

S katerim drugim delom v obravnavi, bi lahko primerjali razplet v Fizikih?

V čem sta si podobna Möbius in Hamlet? Kaj želita doseči s svojo odločitvijo?

Kakšna je norost v sodobnem svetu in čemu služi?

Svoje odgovore lahko pošljete na literarnica@gmail.com, ali pa razpravo nadaljujte v komentarjih.

Foto: Mladinska knjiga

petek, 14. marec 2014

Pisati več knjig hkrati?

To vprašanje se mi v zadnjem času pogosto zastavlja. Lotila sem se namreč podjetnega načrta, in sicer v letošnjem letu sem si zadala, da dokončam kar tri knjige, ki sem jih začela pisati že pred leti.

Sprva se mi je zdela to zelo dobra ideja. Pripravila sem tudi načrt, kako to izvesti. Z zanosom sem se zagnala v pisanje. Približno mesec dni mi je šlo zelo dobro, sedaj po dobrih dveh mesecih pa se sprašujem ali je bila to res tako dobra ideja.

Včasih namreč kolebam ali naj pišem samo tisto zgodbo, ki mi v tistem trenutku teče, ali naj raje čas za pisanje enakovredno razdelim med vse tri knjige, ali naj pišem samo eno na enkrat ali pa naj sploh vse skupaj opustim. Ja, tudi takih trenutkov je ogromno.

A čeprav je pisati več zgodb hkrati na trenutke precej naporno, predvsem ker pri nobeni zgodbi ne napredujem toliko kolikor bi si želela, pa se mi zdi vseeno koristno.
  • Ko se mi »zaustavi« pri eni zgodbi, se lahko brezskrbno posvetim drugi. V mit pisateljeve blokade sicer ne verujem (več), a je plodno pisanje lahko zelo koristno ravno v takih trenutkih. Od zgodbe, ki se vam »zatakne«, se lahko odmaknete, pa še vseeno pišete. Določena distanca od dela v nastajanju je pri pisanju vedno koristna.
  • Čeprav tako pri vsaki zgodbi napredujem zelo počasi, mi je vseeno v veliko zadovoljstvo,  da se stvari premikajo kar na treh pisateljskih projektih hkrati.
  • Pisanje o različnih likih, različnih zgodbah je kot pogovarjati se z različnimi prijatelji. Te pa je vedno veselje srečati in se z njimi pogovarjati, z vsemi, ne samo z enim, kajne?
Sem se prepričala? Mislim, da v bistvu niti nisem imela razloga za prepričevanje.

Kaj pa vi mislite? Pišete več zgodb hkrati? Kako se pa vam obnese takšno početje? 

petek, 07. marec 2014

Drago Jančar in Veliki briljantni valček

Koliko mora biti človek nor, da je lahko svoboden? Ravno toliko, da ga imajo ljudje za zmešanega, a ga sprejemajo, hkrati pa si lahko privošči marsikaj, ne da bi ga označili za norega?

Vsekakor se nam ne splača biti čisto pri sebi. Najmanjše odstopanje od našega sicer normalnega vedenja bi lahko ljudje označili za norega in nas zaprli v.

Svoboda osvobaja oziroma svoji norosti pustiti vso svobodo osvobaja, vsaj tako se Doktor loteva stvari. In potem se poraja vprašanje, kdo je v resnici bolj nor. Tisti, ki so ga zaprli v norišnico ali tisti, ki naj bi ga zdravil. To vprašanje bi lahko v prenesenem pomenu prenesli tudi na družbeno, kolektivno raven.

Bolj, ko Simon trdi, da ne spada v inštitucijo, bolj ko trdi, da ni nor, bolj ga situacija prikaže norega. Kot bralci vemo, da ko enkrat človek pristane v zavodu, iz njega ne pride več ven. A Simon se z vso svojo razsodnostjo trudi upreti svoji trenutni usodi, kar ga na koncu pripelje do tega, kar si ni želel – mesta v zavodu.

Zakaj se je znašel tam, ni popolnoma jasno. Naj bi pil in verjetno pijan govoril neumnosti. Njegova žena Klara tako ali tako misli, da se bo v zavodu zdravil alkoholizma. Tudi vloga Klarinega očeta pri tem ni popolnoma jasna, a razberemo, da je ravno zaradi njegovega vpliva pristal tam.

Tudi lik Volodje je nekoliko dvoumen. Je tudi sam nor, ali je samo tako krut? Meni se je kazal kot zelo razsoden človek, ki ni najbolj zadovoljen z delom, ki ga mora opravljati, zato se izživlja nad varovanci in tako preizkuša svojo premoč. Tudi on ve, da nikoli ne bodo zapustili tistega kraja.

Sicer pa se zdi, da nihče nikoli ne bo zapustil zavoda in da so vsi tam pod prisilo, varovanci in tisti, ki zavod vodijo. Večno ujeti v svoji neosvobojeni svobodi.

Nekaj vprašanj za poglobitev teme

Kaj predstavlja naslov? Se vam zdi ustrezen vsebini drame? Kako bi ga preimenovali?

Kdo je osrednji lik zgodbe in kako se skozi zgodbo razvija?

Kateri so ostali vidnejši liki v drami in v kakšnem razmerju so do osrednjega lika?

Kakšen je svet »prebivalcev« zavoda Svoboda osvobaja? Lahko sorodno tematiko najdete v kakšnem drugem dramskem delu? Katerem?

Kakšna je vloga stranskih likov v drami? Pomembna za razvoj dogodkov ali služijo le kot scena dramskemu dogajanju?

Svoje odgovore lahko pošljete na literarnica@gmail.com, ker lahko nadaljujemo razpravo.