petek, 28. oktober 2016

Brezdomka reši otopelo družino

Na mladinski roman No in jaz sem pred časom naletela na neki knjižni polici. Kratki opis zgodbe na hrbtni strani me je pritegnil dovolj, da sem jo vzela v roke in jo prebrala.

Ime pisateljice mi je bilo znano, tako da sem kasneje, ko sem roman že prebrala, pobrskala tudi po svojih knjižnih policah in roman našla v originalu. Ko grem v tujino namreč rada kupim knjige v originalu, da imam nekaj čtiva vedno tudi v tujem jeziku. Še ne prebranega. To me še čaka in zanimivo bo kasneje narediti primerjavo.

A vrnimo se sedaj k naši zgodbi trinajstletne Lou, ki nekega dne med svojim preživljanjem časa na železniški postaji, saj se doma ne počuti dobro, naleti na No, mlado brezdomko, katere pojava jo pritegne in želi si zvedeti, več o njej. V šoli izkoristi priložnost, da bo za seminarsko nalogo obravnavala tematiko brezdomstva. To ji da pogum in razlog, da se No tudi približa in z njo naveže stik. 

Prvi koraki poznanstva so previdni in okorni, z vsakodnevnim druženjem pa raste tudi navezanost med dekletoma, celo do tolikšne mere, da Lou prepriča odtujene starše, da No sprejmejo v svoj dom in poskrbijo zanjo. Zdi se, da je Lou pomagala No, a zanimivo je, da med branjem dobimo občutek, da Lou veliko bolj potrebuje No kot obratno. Zgodi pa se tudi, da Nojina prisotnost iz globoke žalosti, ponovno predrami Loujino mamo, ki se je pred bolečino ob izgubi druge hčerke, ki je umrla med spanjem zaprla vase in se odtujila od moža in prvorojenke, očeta pa nauči, da z mamo in njeno bolečino ne ravna več kot s krhkim predmetom. V dom Bertignacovih z Nojinim prihodom ponovno vstopi življenje in ljubezen med odraslima. Lou začuti večjo sprejetost in počasi dobiva občutek, da postajajo prava družina.

torek, 25. oktober 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zastoj

Zelo rada se vozim z avtom. Rada vozim avto, a v jutranji ali popoldanski gneči zelo težko zdržim. Zato se v službo rajši vozim z vlakom.

Meni je scena v gneči na cesti veliko preveč stresna, da bi se je posluževala. Včasih pa vseeno nanese, da moram za prevoz v službo uporabiti avto. In takrat se mi v mislih porajajo številni sceneriji vseh zapletov in razpletov. Predvsem pa bi mi bilo zanimivo vedeti, kaj ljudi žene, da se kljub številnim zastojem in čakanju v koloni, dan za dnem, leto za letom podajajo na to napeto vožnjo.


V 15 minutah opišite stanje v zastoju. 

Veselo pisanje!

petek, 21. oktober 2016

3 načini, kako učiti pisati

Učenje pisanja marsikomu predstavlja težave. 
Na žalost je učenje pisanja podvrženo mnogim pritiskom in zahtevam staršev in učiteljev. Pozornost se daje na pravilno izvedbo in ne toliko na pisanje samo. Zato pisanje ni ravno med najljubšimi opravili otrok in tudi kasneje odraslih ne. 

Premalo ljudi pa se zaveda koristnosti pisanja, ne samo kot sredstva sporazumevanja, temveč tudi na delovanje naših možganov in posledično na naše razmišljanje. 

O teh koristih smo že velikokrat pisali. Predstavili smo tudi že kar nekaj načinov in možnosti, kako pisanje spodbujati v domačem in šolskem okolju, pa tudi različnih vaj. Nismo pa prav veliko govorili o samem učenju pisanja, tj. dejansko, fizično premikanje pisala po papirju. 

Mnogim namreč ne dela samo težave pisanje v smislu slovnične pravilnosti, temveč že samo pisanje črk, kako potegniti črte in narediti vijuge, da nastane tiste črka in nato beseda, ki jo želimo napisati.

torek, 18. oktober 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Odpadli list

Jesen je lepa. Takrat narava zaživi v najbolj čudovitih barvah. Listi po gozdovih posujejo pisano pot. Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi z listi, ko odpadejo z drevesa? Kaj se dogaja z njimi, ko padajo do tal? Danes imate priložnost, da izveste.


V 15 minutah opišite življenje lista, ki je odpadlo z drevesa.

Veselo pisanje!

petek, 14. oktober 2016

Je šolsko okolje edino okolje, ki zavira ustvarjalnost?

Raziskav o naši ustvarjalnosti ni veliko, a tiste, ki obstajajo so zelo nazorne, da naša ustvarjalnost izredno upade po vstopu v šolo. Dejavnikov, ki vplivajo na to je kar nekaj: spodbujanje konvergentnega razmišljanja pred divergentnim, sistem le dveh možnosti - prav ali narobe, uniformnost dela in učenja, da naštejemo le nekatere, ki bistveno vplivajo, da se naš ustvarjalni potencial zmanjša. S takim pristopom, ne pustijo več, da bi bili mi, drugačni, edinstveni, temveč, da se zmešamo, spojimo z drugimi. Po drugi strani pa je v ospredju tekmovalnost in kdo je boljši od drugih.

Zadnja leta bolj pozorno spremljam dogajanje okoli prvega šolskega dne in vstopa v šolo. To me sedaj bolj zanima tako s poklicnega vidika kot tudi osebnega. Sama sicer nisem imela težav s šolo ali pretiranega odpora hoditi v šolo. S šolo, z učenjem nisem imela nikoli problemov, mogoče sem imela srečo, ker me je precej stvari zanimalo, tako da mi stvari niso bile tečne in mi niso povzročale težav. 

torek, 11. oktober 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Olimpijske igre

Današnji izziv bo športno obarvan. Zakaj pa ne? Tudi malo rekreacije občasno prav pride. 

Večina nas verjetno nikoli ne bo prisostvovala olimpijskim igram. Morda kot gledalci, morda še to ne. Verjetno si marsikdo niti ne želi biti del olimpijskega ognja in tudi to je v redu.

In četudi je čas olimpijskih iger mimo, se vseeno lahko posvetimo ustvarjalno-pisalnemu izzivu in ustvarimo domišljijske olimpijske igre.


V 350 besedah napišite svojo olimpijsko zgodbo. Boste tekmovalec ali gledalec? Del reprezentance in podpornega sistema? Boste na olimpijskih igrah ali pri pripravah nanje? Boste vi ali kdo drug?

Veselo pisanje?

petek, 07. oktober 2016

Zakaj je pomemno, da se otroci učijo pisanih črk

Pisane črke so lahko res pisane!
V Sloveniji se radi primerjamo s tujimi državami, s tujimi sistemi. V tujem vidimo toliko dobrega in se osredotočamo na to česar pri nas ni.

Tako je tudi s šolskimi sistemi. V zadnjem času se za vzorčni sistem ponuja finski šolski sistem, s katerim Finci segajo po najvišjih mestih po znanju med otroki.

Sicer tudi sama najdem in opozarjam na luknje v našem šolskem sistemu. Bilo bi ga potrebno zelo dobro in podrobno prevetriti, hkrati pa ugotavljam, da določena rigidnost in konzervativnost sistema ohranja nekatere stvari, ki so za otroke dobre. Problem je le v tem, da prevečkrat ohranja navade, ki bi jih bilo smiselno prilagajati okolju, času in družbeni realnosti.

Vseeno pa me je pri predstavljenih spremembah že tako uspešnega finskega modela zmotilo dejstvo, da so ukinili tudi obvezno učenje pisanih črk. Vsaj razlogi za to mi niso najbolj všeč ali primerni:

torek, 04. oktober 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: 4 letni časi

Spreminjanje letnih časov mi je všeč. Vsak prinese prijetnosti in tiste malo manj prijetne plati. 

Po zelo dolgem toplem obdobju, četudi je narava že nekaj časa kazala jesenske barve, so se le pričeli hladnejši dnevi. Ali je to dobro ali ne naj sodi vsak zase. Mi se bomo posvetili današnjemu izzivu, ki nam bo obarval vse čarobnosti letnih časov, skoraj tako kot nam je to ponudil današnji dan.


V 250 besedah opišite vaše letne čase. Kako jih doživljate? Kaj vam je pri njih všeč in kaj ne? Lahko pa celo napišete pesem.

Veselo pisanje!