petek, 28. november 2014

Natalie Sarraute: Otroštvo

Kdo je bila Nataša Černjak?

Nataša Iljična Černjak se je rodila 18. julija 1900 v vasici Ivanovo blizu Moskve v asimilirani, bogati in kulturni židovski družini. Oče Ilja Černjak je bil kemik znanstvenik in lastnik tovarnice kemijskih barvil v Ivanovem, mama Pavlina Šatunovski pa je kasneje pod moškim psevdonimom Višrovski pisala in izdajala pripovedke za otroke. 

Zakon njenih staršev ni bil srečen, ločila sta se, ko je bila Nataša stara dve leti. Mati se je vnovič poročila ter z možem Nikolajem - Koljo Boreckim ter Natašo odšla najprej v Ženevo v Švici, nato pa so se za nekaj let ustalili v Parizu. Nataša je počitnice preživljala z očetom doma v Rusiji ali v švicarskih letoviščih, dokler ni prišel živet v Pariz tudi oče. 

Položaj se je obrnil, ko se je mati leta 1906 odločila preseliti v Sankt Peterburg, oče pa je moral 1907 zaradi političnih prepričanj svojega brata prisilno ostati v Franciji. Uveljavljeni sistem izmenjave staršev se je porušil z odhodom obeh Boreckih v Budimpešto februarja 1909, ko so Natašo za pol leta poslali k novoporočenemu očetu. Tam se j z njo ukvarjala mlada, komaj 24-letna mačeha Vera Šeremetjevski, ki je bila tedaj že noseča in je kasneje rodila Natašino polsestro Lili. 

Ker se mati do jeseni ni javila, je oče hčerko v Parizu vpisal v šolo, kjer je Nataša našla prvo stabilno točko v življenju.  ... Nataša je tako za stalno ostala pri očetu, maturirala v Parizu, študirala angleščino in zgodovino v Oxfordu, sociologijo v Berlinu, in pravo v Parizu, kjer  je začela delati kot odvetnica in se posvetila mednarodnemu pravu.

Literarno ustvarjanje se ji je odprlo šele v zrelih letih, njena prva knjiga, zbirka kratkih proznih zapisov Tropizmi, je izšla leta 1939. Po vojni se je v celoti posvetila književnemu ustvarjanju. Avtobiografski roman Otroštvo je napisala pri triinosemdesetih letih.
Povzeto po Esej na maturi 2015, str. 66-67

Otroštvo

Roman Otroštvo je Natalie Sarraute napisala pri triinosemdesetih in zajema spomine na nekatere dogodke iz avtoričinega otroštva in se konča z njenim odhodom v gimnazijo.

V tokratni objavi se ne bomo posvetili sami vsebini zgodbe, temveč bolj vprašanjem o zgradbi, temi, motivih in likih romana, ki vam bodo pomagala raziskati odnos avtorice do lastnega otroštva, do oseb, ki so ji bile blizu ter dogodke, ki so vplivali na njeno življenje.

Zgradba
Kakšna je zgradba romana? Na koliko delov, poglavij je roman razdeljen? Katere so osrednje osebe in dogodki posameznega poglavja?

Tema in motivi
Katera je glavna tema romana? Katere motive najdete v zgodbi?

Dogajalni čas in prostor
Določite dogajalni čas in prostor.

Pripovedni glas
Kdo pripoveduje zgodbo? Kaj je za posamezen pripovedovalkin slog značilno? Kakšen je učinek takšnega pripovednega glasu?

Literarne osebe
Katere so literarne osebe v romanu in v kakšnem razmerju so do pripovedovalke? Kakšne so značajske lastnosti posameznih likov? Kako vplivajo na osrednji lik pripovedovalke, na njena čustva, dojemanje sveta in na potek zgodbe? Kakšni so pripovedovalkini občutki do njih, kako se do njih vede in kaj ji pomenijo?

Na kakšen način pa bi vi zapisali svoje otroštvo?

Foto: alalettre.com




petek, 21. november 2014

Ustvarjalno-pisalni izziv: Rilke

Preizkusite se v ustvarjalno-pisalnem izzivu
Ne vem koliko sem danes sploh sposobna razmišljati. Že cel teden se ubadam z vnetim grlom, tako da je moja energija na zelo nizki točki. Zmeraj pa se najde nekaj prostora za ustvarjalnost, kajne?

V prejšnji objavi sem pisala o Pismih mlademu pesniku, ki so me navdušila, predvsem ker bi lahko prikimala skoraj vsemu, kar je Rilke v njih izpostavil.

V prvem pismu sem našla tudi tokratni ustvarjalno-pisalni izziv. Od samega Rilkeja.

Pa poskusimo. Rilke je Kappusu svetoval, da naj se pri pisanju oziroma pesnjenju osredotoča na vsakodnevne motive, ne na splošne: opišite svoje žalosti in želje, bežne misli in vero v kakršnokoli lepoto - opišite to z občuteno, tiho, ponižno odkritosrčnostjo in uporabite za izpoved stvari, ki vas obdajajo, podobe svojih sanj in predmete spomina (2006, str. 8).

Veselo pisanje!

Foto: skrivnosti-zdravja.si

petek, 14. november 2014

Rainer Maria Rilke: Pisma mlademu pesniku

Ugotavljam, da imam po vsej verjetnosti zelo staro dušo. V poplavi knjižnih novosti in literarnih uspešnic, še vedno rajši sežem po delih, ki so bila napisana pred stotimi leti. Ali več. Novejše zadeve me ne privlačijo tako zelo in niso moja prva izbira za branje, pa naj še tako opevajo njihove posebnosti in enkratnosti.

Kar se meni zdi enkratno je to, da so pisatelji preteklih stoletij že vse pogruntali. Svoja dognanja nam ponujajo na pladnju, mi pa se še vedno vrtimo kot mačka okoli vrele kaše. Tehnologija je v zadnjem stoletju, celo damo dvajsetih letih strmo napredovala, človek s svojimi čustvi, negotovostmi in dvomi v ljubezen pa se ni prav nič spremenil.

Zato marsikatero delo, napisano pred več stoletij, upravičeno imenujemo večno.

Jane Austin nam je razgrnila celo paleto živobarvnih značajev. Shakespeare se je že štiristo let nazaj spraševal ali biti ali ne biti in o vseh moralnih aspektih človekovega ravnanja. In še vedno, ob vsakem večjem ljudskem uporu ali pa samo v opomin, pred parlamentom beremo Hlapce. Kot da no minilo celo stoletje.

Rainer Maria Rilke s svojimi Pismi mlademu pesniku, po mojem mnenju, spada v kategorijo večnih. Pred več kot stotimi leti je Franzu Kappusu, ki je Rilkeja prosil za mnenje o svojih pesnitvah, dal nekaj dragocenih nasvetov, ki niso primerni le za pisanje, temveč pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju.

Tako je Kappusa že takoj v začetku opozoril, da mu je kritika tuja, saj se umetniškemu delu ni mogoče približati manj kot s kritiškimi besedami. In mislim, da se h katerikoli stvari, še manj pa k osebi, lahko približamo s kritičnimi besedami. Zavedamo se, da je kritika razdiralna, pa vseeno nam je tako ljuba, ko govorimo o drugih ali z drugimi.

In toliko ljudi se boji čutiti, da ne bi bili prizadeti. A ravno čustva nas oblikujejo, pravi Rilke. Zaradi njih smo to, kar smo in zaradi njih lahko dosežemo veliko - ali pa nič. Zato se ne smemo braniti bolečine, žalosti ali samote.

Samota je še en element, ki jo Rilke zagovarja. Toliko ljudi se boji biti samih, zato se rajši obdajajo z nezdravimi odnosi in odvisnimi razvadami. Prevečkrat se ženemo za zunanjimi potrditvami, ne znamo pa uživati z edino osebo, ki bo vedno zraven, ne glede na to, kako vneto se je želimo znebiti.

Kaj pa ljubiti? Preprosto ljubiti! Pa ne samo ljubezensko, romantično, strastno. Marveč ljubiti, ko človek ljubi človeka preprosto zato ker je, ne zato kar mu pomeni.

Ali pa Rilke sploh ni pisal o tem? In smo ponovno na začetku in moramo vse to šele odkriti. 

Foto: knjigarna-beletrina.si

petek, 7. november 2014

S cilji lahko esej na maturi pišete bolje

Kakšni so vaši cilji na maturi?
Današnja objava je ponovno namenjena eseju na maturi. Ste romana že prebrali? Vsaj enkrat? :)  

Ena od tematik, ki jo obravnavam vsako leto v sklopu Matura cilji, ki naj bi jih z napisanim esejem dosegli.

Zdi se mi pomembno, da veste, kaj se od vas pričakuje in zakaj v bistvu se na izpitu iz mature daje toliko poudarka ravno pisanju eseja.

O samih ciljih, ki naj bi jih pri eseju dosegli in kaj se pri pisanju od vas pričakuje, sem veliko pisala že pretekla leta. In da se ne bom ponavljala, vas vabim, da si preberete lanskoletno objavo, saj se cilji niso spremenili.

Foto: aimhightuition.com.au

sreda, 5. november 2014

AirBeletrinin natečaj za kratko zgodbo

Ste že napisali svojo "kratko" zgodbo?
AirBeletrina tudi letos razpisuje tradicionalni natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 5. december 2014. Peterica finalistov bo o svoji uvrstitvi v veliki finale obveščena najkasneje 16. 12. 2014. 
19. 12. 2014 se bodo vsi finalisti predstavili na zaključnem večeru, kjer bo tudi razglašen(a) avtor (avtorica) zmagovalne zgodbe. Večer se bo nadaljeval v tradicionalno Beletrinino prednovoletno zabavo.
Glavna nagrada je 300 evrov in objava na AirBeletrini. Žirija se lahko odloči za objavo več zgodb, ki bodo vse honorirane. Vsi finalisti bodo prejeli tudi knjižne nagrade.
Pravila igre:
Vsak avtor ali avtorica sme sodelovati le z eno zgodbo, ki naj bo izvirna in še neobjavljena. Zgodbe naj bodo natipkane na računalnik, v pisavi Times New Roman, z velikostjo pisave 12, razmakom 1.5 in obojestransko poravnavo. Dolžina zgodb naj ne presega 10.000 znakov brez presledkov. Besedila, ki ne bodo zadostila vsem naštetim kriterijem, bodo žal izločena. Zgodbo, ki naj bo podpisana samo s šifro in ne z imenom in priimkom, v štirih izvodih pošljite z navadno pošto na naslov: Beletrina, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana, s pripisom AIRBELETRININ NATEČAJ. Pošiljki priložite zaprto ovojnico, ki naj vsebuje vaše osebne in kontaktne podatke: ime, priimek, poštni naslov, telefon, elektronski naslov. Tudi ta ovojnica naj bo opremljena z vašo šifro.
Ilustracija: Ana Baraga