Predmetni
izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju
razlagalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost interpretacije književnih del,
in sicer tako, da izraža svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje
besedil.
Več o
tem smo pisali v tejle objavi,
tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razlagalnega oziroma
interpretativnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in
kako se pisanja razpravljalnega eseja lahko lotite.
Primer,
ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na
izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za
pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste
dobili.
Kot že
samo ime pove, razlagalni esej od vas zahteva, da razlagate krajše književno besedilo.
To pa zajema razlago vašega doživljanja besedila, se pravi, da ste
pri pisanju veliko bolj osebni, to osebno doživljanje besedila pa znate tudi
izraziti, pojasniti in utemeljiti, hkrati pa besedilo tudi vrednotiti. Prav
tako boste razlagalni esej pisali lažje, če boste dobro poznavali literarno
teorijo, saj je pri tem tipu eseja potrebno besedilo ne le vsebinsko, temveč
tudi slogovno opredeliti.
Na
samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili odlomek iz izbranega
literarnega dela in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. To tudi
pomeni, da boste svojemu eseju morali naslov postaviti sami.
Čeprav so načini pisanja lahko različni, saj so interpretacije in s tem
doživljanje literarnega besedila različne, pa naj vam bodo to smernice, da v svojem
razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.
Primer:
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi (odlomek)
Ivan
Cankar: Kralj na Betajnovi, Zbrani spisi, Peti zvezek, Ljubljana, Nova Založba,
1927, str. 18 – 21.
ŽUPNIK.
Kako ste blagi! Vsak kozarec vina, ki ga darujete siromaku, Vam bo nekdaj
stoterno povrnjen.
KANTOR.
Vedro za kozarec. (Trčita s kozarcema.)
Na Vaše zdravje!
ŽUPNIK.
Na Vaše, naš poslanec!
KANTOR:
V suknji ga še nimam, poslanstva. – (Vstane.)
Jaz ne vem, da je meni vsaka stvar tako strahovito težka, pot do najbližjega
cilja tako dolga! Kar se drugim ljudem, ki so slabši in bojazljivejši od mene,
kar tako posreči, je zame skoro nedosežno: razmakniti moram prej devetero
zidov… Nekaj ostudnega, strašnega je med mano in zadnjim ciljem… kakor velika
senca hodi pred mano. Jaz ne morem svobodno, brezskrbno poseči po stvari, ki bi
jo rad; pravijo, da kradem, da sem brutalen … In tako je naposled res treba, da
je človek okruten, ko mu je potlej žal; ali česar zlepa ne doseže, to je pač treba,
da doseže zgrda. Jaz vem, da nisem bil
zmirom blag in oblizan in obziren – ali kakšni so drugi? Kdor kaj pridobi,
oškoduje svojega soseda. Na cesti ne leži ne bogastvo, ne oblast, vse to je v
suknjah drugih ljudi. Pravijo, da sem se bil obogatil na brutalen način, - rad
bi vedel, kako bogaté drugi!
ŽUPNIK.
Je že tako božja volja, da so na eni strani premožni, na drugi pa siromašni
ljudje! Ničesar Vam ne morejo očitati.
KANTOR.
Ničesar ne, da! To je samo odločnost in moč: kdor je močan, hodi navzgor, bojazljivci
in slabiči drsajo navzdol. Ničesar mi ne morejo očitati, ali vendar mi očitajo,
- to je tista senca, ki hodi pred meno. – Pri tejle priči Vam dam svoje
kraljestvo, če mi pokažete človeka, ki bi dejal za mojim hrbtom, da sem pošten,
da nisem ne krade, ne ubijal.
ŽUPNIK.
Gospod Kantor! –
KANTOR.
Glejte, spravil sem Vas v zadrego. Ko sem bil v mestu in sem govoril z ljudmi
zaradi volitev, ali veste, kako so me gledali? Kakor da bi bil prišel naravnost
izpod vislic. Ne vem, če bi mi bil kdo ponudil roko, da bi je ne bil iztegnil
sam…
ŽUPNIK
(obotavljaje, neodločno). Vsak človek
ima sovražnikov, vsak človek…
KANTOR.
Povejte mi naravnost: kadar Vas povprašajo, ali boste odgovorili z lahko
vestjo: »Kantor je poštenjak in nobene pege ni na njegovem življenju«?
ŽUPNIK
(vstane, iztegne roko). Od danes naprej , gospod Kantor, z lahko
vestjó.
KANTOR
(ne prime roke, toči; pomolči nekoliko,
potem hladno, s komaj vidnim nasmehom na
ustnicah). Hvala! –
ŽUPNIK
(hitro). Ne… gospod Kantor … ne … nisem mislil tako …
Prepričan sem bil zmirom.
KANTOR.
Mislili ste to, kar je v zraku, kar mislijo vsi: da sem si bil prisleparil,
skradel svoje bogastvo. To ste mislili.
ŽUPNIK.
O … ne, ne gospod Kantor … ne, ne! Kako bi mogel potem zahtevati od Vas, da bi
mi postavili farovž na svoje stroške … in hlev … Da povem po pravici … tudi do
mene so že prišle tiste govorice …
KANTOR
(sede, pazljivo, srepo). Katere?
ŽUPNIK.
Jaz se nisem menil zanje –
KANTOR.
Katere govorice?
ŽUPNIK
(séde, tišje, obotavljaje). Zaradi Martina Kantorja, Vašega bratranca …
KANTOR
(nestrpno, se skloni naprej). No? Kaj
pa je bilo z njim?
ŽUPNIK
(počasi zamahne). I … no … da ste se
polastili njegovega premoženja … da ste oškodovali njegovo hčer…
KANTOR.
In kaj še?
ŽUPNIK
(začuden). Nič drugega…
KANTOR
(kakor da bi se oddahnil, mirnejše, skoro
veselo). Da sem se polastil njegovega premoženja! Saj se pač spominjate,
kakšno je bilo to premoženje… treba je bilo čisto znova začeti… Opekarnica,
pivovarnica in vse skupaj ni bilo takrat pol solda vredno. Naj počiva v miru, -
pijanec je bil in le sreča za njegovo hčer, da je umrl… nič drugega mi ne
očitajo, pravite?
ŽUPNIK
(v zadregi, začuden). O – nič!
KANTOR.
No, na Vaše zdravje, gospod župnik. – (Pije.)
Da bi le vsak lahko kradel, kakor jaz! Pijanec je bil in ko bi za časa ne bil
umrl, bi bila njegova hči danes bosa in naga.
ŽUPNIK
(se nasloni, z drugim glasom, da bi
prekinil razgovor). Pravijo, da mislite v klošter z njo.
KANTOR.
Bolehna je, tišči se v kotu in premišljuje, čisto kot njen oče. In če jo vidijo
tako bledo, suhotno, plašljivo – precej kažejo name, jeroba: »Okradel jo je in
zdaj jo sovraži!« Povem Vam naravnost, da se je skoro bojim.
ŽUPNIK.
Ljudje so hudobni.
KANTOR.
Tam bo živela v miru: zadovoljna bo i n tudi jaz bom zadovoljen. (Gre proti domači sobi, govori vanjo.) Hana!
Pokliči Nino dol! – (Se vrne.) Dal bi
jo bil v kakšno šolo – pa ko je zmirom bolehna, čemu bi jo mučil brez potrebe?
(Zunaj se zasliši otroški krik.)
Kantor je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen.
Umestite odlomek v dogajalni prostor in čas. Kakšen je odnos župnika do
Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi okoristiti? Kakšen je odnos
drugih prebivalcev trga? Maks Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu
predoči njegove grehe? Katere grehe mu ima očitati? Ali kralj na koncu propade
ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev.
Najprej natančno
preberite odlomek in navodila za pisanje eseja. Pisanja razlagalnega
eseja se boste lotili, če ste dramo zelo dobro prebrali, predvsem pa, če so se
vam ob branju odlomka utrnili posebni občutki, doživljanja. Če vas je vsebina
odlomka pustila hladne in ob branju niste občutili ničesar ali so ti občutki medli
in vas ne navdihnejo, potem je boljše, da na izpitu izberete razpravljalni
esej.
V
odlomku si označite besede, ki so se vas najbolj dotaknile. V navodilih si
lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju,
predvsem pa vas opominjale, o čem pisati.
Ko
dobro preberete odlomek in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se
boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne
postavke navodil.
→ Kantor
je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen. Umestite odlomek v
dogajalni prostor in čas.
Odlomek umestite v dogajalni prostor in čas, tako da predstavite ključne
elemente dogajanja, v katerem dejanju se odlomek nahaja, dogodke, ki vodijo do
pogovora med Kantorjem in župnikom in kaj sledi. Pojasnite tudi okoliščine, ki so
vodile do trenutka, opisanega v odlomku.
→ Kakšen
je odnos župnika do Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi
okoristiti
Opišite odnos, vedenje župnika do Kantorja. Ali je ta pristen ali se za njim
skrivajo drugi načrti? Pojasnite kakšne namere vodijo župnika, da Kantorju
nameni svojo podporo. Pojasnite ali je bil župnik Kantorju od nekdaj tako
naklonjen. Utemeljite svoje stališče. Lahko predstavite tudi kritični pogled na
vedenje župnika in zakaj se vam zdi takšno vedenje od župnika neprimerno ali
primerno. Opišete lahko tudi, kakšne vrednote mora imeti župnik kot javna
oseba.
→ Kakšen
je odnos drugih prebivalcev trga
Kot ste
pred tem opisali odnos župnika do Kantorja, na tem mestu opišite tudi odnos
drugih prebivalcev trga do samooklicanega kralja. Opišite, kakšno je splošno
vzdušje na trgu.
→ Maks
Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu predoči njegove grehe? Katere
grehe mu ima očitati?
Na
kratko predstavite Maksa Krneca, njegove lastnosti in vrednote ter za kaj se
zavzema. Opišite, kaj očita Kantorju.
→ Ali
kralj na koncu propade ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev.
Opredelite se do
vprašanja in nato utemeljite svojo odločitev. Navedite razloge za svojo
odločitev.
Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja.
Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli
drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje.
Smernice iz
navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v
svojem odstavku.
Ker pa je za
esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih
idej, je pomembno, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli
skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo, dokazujejo in se
nazadnje zaokrožijo v zaključku.
Povezanost boste najlažje dosegli, če boste
svoje občutke, razmišljanja oblikovali na način, da si bodo smiselno sledile.
Izogibajte se preskakovanju misli, stališč. In če eno misel že opišete v enem
odstavku, je ne ponavljajte v drugem,
razen če vam služi kot argument drugemu stališču.
Kako bi vi napisali razlagalni esej? Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali
na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko do 25. 4. pošljete na
literarnica@gmail.com. Na vašo željo vam bom
podala opisno oceno s predlogi, kako besedilo še izboljšati.