ponedeljek, 28. april 2014

Mentorjev feferon

Revija MENTOR skupaj s studiem Ugoden zvok iz Ljubljane zatorej razpisuje

NATEČAJ 
MENTORJEV FEFERON 
ZA NAJBOLJŠO PROTESTNO PESEM.

Medijski pokrovitelj: 
MMC RTVSLO – prvi interaktivni multimedijski portal


Časi se spreminjajo, je zapisal Bob Dylan, mojster protestne pesmi. In časi so dandanes kot ukrojeni za udarno protestno poezijo. A ne pozabite – mojster Dylan ni nikoli ničesar napisal čisto na prvo žogo; protestna pesem ni golo rohnenje in prazno besedičenje s stokrat prežvečenimi puhlicami in rimami, ampak tudi in predvsem sposobnost satiriziranja dandanašnjika, umetnost različnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščina uporabe medbesedilnih in drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz rohnenja in praznih rimarij naredijo protestno poezijo! In da ne bomo opletali zgolj z imeni iz tujine, nam daljne; v naših logih in gajih so se kalili tako kakovostni umetniki literarno-glasbenega protesta, kot so Jani Kovačič, Marko Brecelj, Feo, Boris A. Novak, Buldožer in Lačni Franzi. Dandanes imamo Tomija Lorberja, Martin Ramoveš Band, Danija Bedrača, Tadeja Vesenjaka, Actoona, Xenio Jus, Same babe in druge. Omenjenih je zgolj nekaj; v naši literarnoglasbeni zgodovini jih je še več in upamo, da se naboru pridruži še kdo.
Iščemo vas torej, umetniki kakovostnega protesta!
Takole se glasijo določbe:
- natečaj je anonimen;

- vsak avtor sme poslati 
največ dve pesmi, 

- 
tri natisnjene izvode pesmi naj protestna pisarska duša pošlje 
do 
21. septembra 2012 na naslov: 
REVIJA MENTOR, JSKD, »za Mentorjev feferon«, Štefanova 5, 1000 LJUBLJANA.
Pristavljamo še:
- razpis je anonimen, zato naj bo vsaka pesem opremljena s šifro, v posebni zaprti ovojnici pa naj čakajo pravi podatki, ki bodo znani šele po odločitvi žirije, najkasneje mesec dni po izteku roka za oddajo!

- žirija, v kateri tičijo umna protestniška telesa z imeni
 Marijan Pušavec, Matej Krajnc in Aljoša Harlamov, bo pregriznila vse prispele feferone in ugotovila, kateri najbolj useka. 
Nagrada za najboljši feferon bo njegova uglasbitev in posnetek. Pesem bo posnel in produciral Robert Oven (studio Ugoden zvok). Naslednja dva najboljša prejmeta knjižno nagrado iz arzenala revije Mentor in si prislužita tudi objavo v reviji. 
Odločitev žirije ima biti nepreklicna brez možnosti pritožbe ali groženj žiriji. 

- če bo dobrega gradiva veliko, si žirija po lastni presoji v reviji Mentor dovoli objaviti še dodatno tekstovje in ima o tem obvestiti avtorje.

V upanju, da feferon zapeče tam, kjer je veseličnica (razpis revije Mentor v letih 2009–11) zgolj zajavkala, nabijamo ta razpis na vrata javnosti!
Revija Mentor


Dodatne informacije
JSKD, Štefanova 5, 1000 Ljubljana 
Dragica Breskvar, prof.,
sam. svetovalka JSKD za literaturo in urednica revije Mentor
e-pošta: 
dragica.breskvar@jskd.si

tel. 01 24 10 500, 24 10 516

Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
foto: 24ur.com

četrtek, 24. april 2014

Veliki briljantni valček - primer razpravljalnega eseja

Vsako leto, poleg celotnega postopka priprav na pisanje eseja, dijakom, ki se pripravljajo na maturo ponudim možnost primerov razlagalnega in razpravljalnega eseja. 

Nekateri ste izrazili željo, da vam pošljem še kakšen primer za vajo:

Nemoč človeka v svetu norosti

V Velikem briljantnem valčku spremljamo usodo glavnega junaka, Simona Vebra, ki ga prisilno privedejo v sanatorij imenovan »Svoboda osvobaja«, pod pretvezo, da se razglaša za poljskega vstajnika Seweryna Drohojowskega, ki je živel v Napoleonovem času. Kaj izvemo o okoliščinah Simonove domnevne norosti in razlogih za njegovo zaprtje? Kakšne razmere vladajo v sanatoriju? Simon se o svoji ne-norosti in razmerah v sanatoriju zaupa ženi, ko ga pride obiskati. Mu verjame? Kako se nezaupanje v moža konča za Klaro?

Navodila ponovno razčlenite, kot smo o tem že govorili. 

Ne pozabite, do jutri, 25. 4., mi lahko pošljete napisane primere esejev.

petek, 18. april 2014

Kako se pripraviti na pisanje eseja na izpitu?

Smo tik pred koncem sklopa Matura 2014. Čaka vaš še dobrih štirinajst dni priprav, zato poglejmo, kako se lahko doma pripravite na pisanje eseja na izpitu. Čeprav je šolski esej preprostejši od pravega, se od vas zahteva, da pokažete znanje, ki ste ga pridobil v šoli in to znanje pri pisanju eseja tudi uporabite in pokažete, da ste sposobni, na podlagi usvojenega znanja, obravnavano temo osebno interpretirati.

Eden pomembnejših elementov pisanja eseja na maturi je, da boste tudi časovno omejeni. Na voljo boste imeli 120 minut, ki pa jih morate zelo dobro izkoristiti.

Prav tako ste omejeni pri številu besed, ki jih sme vaš esej vsebovati, in sicer od 700 do 1000 besed. Minimalna odstopanja od te norme ne bodo "kaznovana" z odbitkom točk. Pri prekomerni prekoračitvi ali uporabi premalo besed, pa se lahko zgodi, da boste po nepotrebnem izgubljali točke.

Esej predstavlja kar 50% skupne ocene iz slovenščine, zato je smiselno, da se nanj dobro pripravite. Priprava pa je možna le z vajo.

Kako vaditi pisanje eseja?
Za vajo je najbolje odmisliti, da morate napisati pravilen šolski esej, z vsemi značilnostmi in zahtevami, ki se pri pisanju pričakujejo od vas. Da boste usvojili časovno in dolžinsko komponento pisanja eseja, se za začetek vadite le v pisanju.

Izberite si poljubno temo, misel, ki vam je všeč, dogodek, ki se vam je vtisnil v spomin, nastavite uro - in pišite!
Prvič morda pišite brez kot po navdihu, ne omejujte se z zgradbo besedila ali s številom besed.

Ko končate, preverite, koliko časa ste pisali in preštejte besede. Verjetno ste v dokaj kratkem času napisali kar veliko.

Sedaj pride na vrsto že bolj natančno pisanje. Vzemite že napisan tekst, ga preberite, nato pa se lotite ponovnega pisanja. Tokrat poskusite besedilo bolj strukturirati. Razmislite o vsebini. Je povezana? Ima "rep in glavo" ali je mešanica hitro menjajočih si in različnih idej? Kakšni so stavki, povedi? So razumljivi? Jasno izražajo vaše misli? Ali so povedi zapletene, polne vrinjenih stavkov in dolgih odvisnikov? Naredite si osnutek, miselni vzorec, kako bi besedilo napisali drugače, nato pa ga tudi napišite. Tudi tokrat si nastavite uro!


Za vajo lahko napišete tudi primer razlagalnega in razpravljalnega eseja, ki se nanašata na obravnavana dela.

Po koncu pisanja si ponovno zabeležite čas, ki ste ga porabili in število besed. Sedaj ste verjetno porabili veliko več časa za manj besed.

Še niste zadovoljni z napisanim? Bi lahko še kaj popravili, dodali, odvzeli, da bi bilo besedilo jasno in razumljivo.

Z vajo boste dobili občutek, koliko časa boste imeli na dejanskem izpitu na voljo in kakšna je zahtevana dolžina eseja, da se na izpitu ne boste obremenjevali s štetjem besed in prisilnim dodajanjem novih, da boste zadostili kriterijem. Oziroma da ne boste na silo krajšali dobro strukturiranega, jasnega in povezanega eseja, ker bo ta predolg.

Dobili boste občutek tudi koliko časa potrebujete za zasnovo eseja in koliko za dejansko pisanje.

Ker vam prečrtane besede, spreminjanje vrstnega reda beseda ali stavkov ne bodo v korist, imejte v mislih tudi, da boste na koncu napisati še čistopis. Prepišite vsako besedilo, ki ste ga napisali za vajo in dobili boste približen čas, koliko vam mora na koncu ostati, da ne boste hiteli in boste lahko esej v miru prepisali.

četrtek, 17. april 2014

Arsov natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2014

Foto: flickr
Foto: flickr
Imate zamisel za kratko zgodbo? Ste jo že napisali in bi jo radi objavili? Tretji program – program Ars Radia Slovenija razpisuje tradicionalni natečaj za najboljšo kratko zgodbo:

POGOJI:

1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Dolžina ne sme presegati 6300 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru bo komisija delo izločila.

2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna komisija, ki bo podelila tri nagrade v vrednosti 700, 500 in 300 evrov, pri tem pa si pridržuje pravico, da katere od nagrad tudi ne podeli, če presodi, da nobena od prispelih kratkih zgodb ne izpolnjuje pričakovanih kriterijev kakovosti. Komisija bo predvidoma nekaj dodatnih besedil predlagala naročniku v odkup. Nagrajene in odkupljene kratke zgodbe bomo predvajali v zadnjem trimesečju tega leta v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija.

3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj prijavljena dela pošljejo do 19. maja 2014 v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana.

4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali odkupa dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic.

5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali predlagana v odkup, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. Prejetih izvodov zaradi anonimnosti natečaja tudi ne bo vračal.

6. Komisija bo svojo odločitev objavila 5. julija 2014 v oddaji Kulturna panorama na 3. programu – programu Ars, v julijskih oddajah Svet kulture, objavljena pa bo tudi na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajenih in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo po objavi odločitve komisije.

Vabljeni k sodelovanju!

Objavljeno na: http://ars.rtvslo.si/natecaj-za-najboljso-kratko-zgodbo-2014/

petek, 11. april 2014

Kako pisati razlagalni esej

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju razlagalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost interpretacije književnih del, in sicer tako, da izraža svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje besedil.

Več o tem smo pisali v tejle objavi, tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razlagalnega oziroma interpretativnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in kako se pisanja razpravljalnega eseja lahko lotite.

Primer, ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste dobili.

Kot že samo ime pove, razlagalni esej od vas zahteva, da razlagate krajše književno besedilo. To pa zajema razlago vašega doživljanja besedila, se pravi, da ste pri pisanju veliko bolj osebni, to osebno doživljanje besedila pa znate tudi izraziti, pojasniti in utemeljiti, hkrati pa besedilo tudi vrednotiti. Prav tako boste razlagalni esej pisali lažje, če boste dobro poznavali literarno teorijo, saj je pri tem tipu eseja potrebno besedilo ne le vsebinsko, temveč tudi slogovno opredeliti.

Na samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili odlomek iz izbranega literarnega dela in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. To tudi pomeni, da boste svojemu eseju morali naslov postaviti sami. Čeprav so načini pisanja lahko različni, saj so interpretacije in s tem doživljanje literarnega besedila različne, pa naj vam bodo to smernice, da v svojem razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.

Primer: 


Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi (odlomek)
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi, Zbrani spisi, Peti zvezek, Ljubljana, Nova Založba, 1927, str.  18 – 21.

ŽUPNIK. Kako ste blagi! Vsak kozarec vina, ki ga darujete siromaku, Vam bo nekdaj stoterno povrnjen.

KANTOR. Vedro za kozarec. (Trčita s kozarcema.) Na Vaše zdravje!
ŽUPNIK. Na Vaše, naš poslanec!
KANTOR: V suknji ga še nimam, poslanstva. – (Vstane.) Jaz ne vem, da je meni vsaka stvar tako strahovito težka, pot do najbližjega cilja tako dolga! Kar se drugim ljudem, ki so slabši in bojazljivejši od mene, kar tako posreči, je zame skoro nedosežno: razmakniti moram prej devetero zidov… Nekaj ostudnega, strašnega je med mano in zadnjim ciljem… kakor velika senca hodi pred mano. Jaz ne morem svobodno, brezskrbno poseči po stvari, ki bi jo rad; pravijo, da kradem, da sem brutalen … In tako je naposled res treba, da je človek okruten, ko mu je potlej žal; ali česar zlepa ne doseže, to je pač treba, da doseže zgrda. Jaz vem, da nisem  bil zmirom blag in oblizan in obziren – ali kakšni so drugi? Kdor kaj pridobi, oškoduje svojega soseda. Na cesti ne leži ne bogastvo, ne oblast, vse to je v suknjah drugih ljudi. Pravijo, da sem se bil obogatil na brutalen način, - rad bi vedel, kako bogaté drugi!
ŽUPNIK. Je že tako božja volja, da so na eni strani premožni, na drugi pa siromašni ljudje! Ničesar Vam ne morejo očitati.
KANTOR. Ničesar ne, da! To je samo odločnost in moč: kdor je močan, hodi navzgor, bojazljivci in slabiči drsajo navzdol. Ničesar mi ne morejo očitati, ali vendar mi očitajo, - to je tista senca, ki hodi pred meno. – Pri tejle priči Vam dam svoje kraljestvo, če mi pokažete človeka, ki bi dejal za mojim hrbtom, da sem pošten, da nisem ne krade, ne ubijal.
ŽUPNIK. Gospod Kantor! –
KANTOR. Glejte, spravil sem Vas v zadrego. Ko sem bil v mestu in sem govoril z ljudmi zaradi volitev, ali veste, kako so me gledali? Kakor da bi bil prišel naravnost izpod vislic. Ne vem, če bi mi bil kdo ponudil roko, da bi je ne bil iztegnil sam…
ŽUPNIK (obotavljaje, neodločno). Vsak človek ima sovražnikov, vsak človek…
KANTOR. Povejte mi naravnost: kadar Vas povprašajo, ali boste odgovorili z lahko vestjo: »Kantor je poštenjak in nobene pege ni na njegovem življenju«?
ŽUPNIK (vstane, iztegne roko).  Od danes naprej , gospod Kantor, z lahko vestjó.
KANTOR (ne prime roke, toči; pomolči nekoliko, potem  hladno, s komaj vidnim nasmehom na ustnicah). Hvala! –
ŽUPNIK (hitro).  Ne… gospod Kantor … ne … nisem mislil tako … Prepričan sem bil zmirom.
KANTOR. Mislili ste to, kar je v zraku, kar mislijo vsi: da sem si bil prisleparil, skradel svoje bogastvo. To ste mislili.
ŽUPNIK. O … ne, ne gospod Kantor … ne, ne! Kako bi mogel potem zahtevati od Vas, da bi mi postavili farovž na svoje stroške … in hlev … Da povem po pravici … tudi do mene so že prišle tiste govorice …
KANTOR (sede, pazljivo, srepo). Katere?
ŽUPNIK. Jaz se nisem menil zanje –
KANTOR. Katere govorice?
ŽUPNIK (séde, tišje, obotavljaje).  Zaradi Martina Kantorja, Vašega bratranca …
KANTOR (nestrpno, se skloni naprej). No? Kaj pa je bilo z njim?
ŽUPNIK (počasi zamahne). I … no … da ste se polastili njegovega premoženja … da ste oškodovali njegovo hčer…
KANTOR. In kaj še?
ŽUPNIK (začuden). Nič drugega…
KANTOR (kakor da bi se oddahnil, mirnejše, skoro veselo). Da sem se polastil njegovega premoženja! Saj se pač spominjate, kakšno je bilo to premoženje… treba je bilo čisto znova začeti… Opekarnica, pivovarnica in vse skupaj ni bilo takrat pol solda vredno. Naj počiva v miru, - pijanec je bil in le sreča za njegovo hčer, da je umrl… nič drugega mi ne očitajo, pravite?
ŽUPNIK (v zadregi, začuden). O – nič!
KANTOR. No, na Vaše zdravje, gospod župnik. – (Pije.) Da bi le vsak lahko kradel, kakor jaz! Pijanec je bil in ko bi za časa ne bil umrl, bi bila njegova hči danes bosa in naga.
ŽUPNIK (se nasloni, z drugim glasom, da bi prekinil razgovor). Pravijo, da mislite v klošter z njo.
KANTOR. Bolehna je, tišči se v kotu in premišljuje, čisto kot njen oče. In če jo vidijo tako bledo, suhotno, plašljivo – precej kažejo name, jeroba: »Okradel jo je in zdaj jo sovraži!« Povem Vam naravnost, da se je skoro bojim.
ŽUPNIK. Ljudje so hudobni.
KANTOR. Tam bo živela v miru: zadovoljna bo i n tudi jaz bom zadovoljen. (Gre proti domači sobi, govori vanjo.) Hana! Pokliči Nino dol! – (Se vrne.) Dal bi jo bil v kakšno šolo – pa ko je zmirom bolehna, čemu bi jo mučil brez potrebe? (Zunaj se zasliši otroški krik.)

Kantor je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen. Umestite odlomek v dogajalni prostor in čas. Kakšen je odnos župnika do Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi okoristiti? Kakšen je odnos drugih prebivalcev trga? Maks Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu predoči njegove grehe? Katere grehe mu ima očitati? Ali kralj na koncu propade ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev.

Najprej natančno preberite odlomek in navodila za pisanje eseja. Pisanja razlagalnega eseja se boste lotili, če ste dramo zelo dobro prebrali, predvsem pa, če so se vam ob branju odlomka utrnili posebni občutki, doživljanja. Če vas je vsebina odlomka pustila hladne in ob branju niste občutili ničesar ali so ti občutki medli in vas ne navdihnejo, potem je boljše, da na izpitu izberete razpravljalni esej. 

V odlomku si označite besede, ki so se vas najbolj dotaknile. V navodilih si lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju, predvsem pa vas opominjale, o čem pisati. 

Ko dobro preberete odlomek in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne postavke navodil.

 Kantor je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen. Umestite odlomek v dogajalni prostor in čas.

Odlomek umestite v dogajalni prostor in čas, tako da predstavite ključne elemente dogajanja, v katerem dejanju se odlomek nahaja, dogodke, ki vodijo do pogovora med Kantorjem in župnikom in kaj sledi. Pojasnite tudi okoliščine, ki so vodile do trenutka, opisanega v odlomku.


 Kakšen je odnos župnika do Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi okoristiti

Opišite odnos, vedenje župnika do Kantorja. Ali je ta pristen ali se za njim skrivajo drugi načrti? Pojasnite kakšne namere vodijo župnika, da Kantorju nameni svojo podporo. Pojasnite ali je bil župnik Kantorju od nekdaj tako naklonjen. Utemeljite svoje stališče. Lahko predstavite tudi kritični pogled na vedenje župnika in zakaj se vam zdi takšno vedenje od župnika neprimerno ali primerno. Opišete lahko tudi, kakšne vrednote mora imeti župnik kot javna oseba.


 Kakšen je odnos drugih prebivalcev trga

Kot ste pred tem opisali odnos župnika do Kantorja, na tem mestu opišite tudi odnos drugih prebivalcev trga do samooklicanega kralja. Opišite, kakšno je splošno vzdušje na trgu. 

 Maks Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu predoči njegove grehe? Katere grehe mu ima očitati?

Na kratko predstavite Maksa Krneca, njegove lastnosti in vrednote ter za kaj se zavzema. Opišite, kaj očita Kantorju.
Ali kralj na koncu propade ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev. 

Opredelite se do vprašanja in nato utemeljite svojo odločitev. Navedite razloge za svojo odločitev.


Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja. Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje. 


Smernice iz navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v svojem odstavku.

Ker pa je za esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih idej, je pomembno, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo, dokazujejo in se nazadnje zaokrožijo v zaključku.

Povezanost boste najlažje dosegli, če boste svoje občutke, razmišljanja oblikovali na način, da si bodo smiselno sledile. Izogibajte se preskakovanju misli, stališč. In če eno misel že opišete v enem odstavku, je ne ponavljajte v drugem, razen če vam služi kot argument drugemu stališču.

Kako bi vi napisali razlagalni esej? Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko do 25. 4. pošljete na literarnica@gmail.com. Na vašo željo vam bom podala opisno oceno s predlogi, kako besedilo še izboljšati.


petek, 4. april 2014

Kako pisati razpravljalni esej

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju razpravljalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost razpravljanja o književnosti, problemskega, raziskovalnega in ustvarjalnega branja književnih besedil, njihovega primerjanja, vrednotenja in uvrščanja v kontekst.

Več o tem smo pisali v tejle objavi, tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razpravljalnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in kako se pisanja razpravljalnega eseja lahko lotite.

Primer, ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste dobili.

Kot že samo ime pove, razpravljalni esej od vas zahteva, da o določeni temi, problemu, vprašanju razpravljate, pa tudi primerjate, pojasnjujete, razvrščate, vrednotite itd.

Na samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili naslov in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. Te smernice naj vam bodo vodilo, da v svojem razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.

Primer: Navidezna norost, iskanje pravice in reševanje sveta

Tako osrednji lik istoimenske drame Hamlet kot osrednji lik Fizikov Möbius sta za dosego svojega cilja izbrala, da bosta pred svetom igrala norca. Kateri so razlogi, ki vodijo Hamleta pri maščevanju očetove smrti? Bi jih lahko primerjali z razlogi Möbiusa, da se odloči za življenje v norišnici? Kaj sta hotela z navidezno norostjo doseči? Opišite, kako odločitev vpliva na njuni življenji, na razvoj dogodkov. Ali jima uspe doseči zadani cilj ali se jima ta izmakne?

Najprej natančno preberite naslov in navodila za pisanje eseja. V navodilih si lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju, predvsem pa vas opominjale, o čem pisati. Vsekakor ne boste pisali o nečem, česar navodila od vas ne zahtevajo. V tem primeru ne boste pisali o razlogih za umor svojega brata. (Vendar pa boste umor Hamletovega očeta verjetno navedli kot enega od razlogov za Hamletovo izbiro navidezne norosti). Pomembno je, da se držite predlagane teme, saj vsa odstopanja od navodil pri ocenjevanju pomenijo odbitek točk.

Ko si dobro preberete naslov in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne postavke navodil.

Tako osrednji lik istoimenske drame Hamlet kot osrednji lik Fizikov Möbius sta za dosego svojega cilja izbrala, da bosta pred svetom igrala norca. Kateri so razlogi, ki vodijo Hamleta pri maščevanju očetove smrti?
 
Na tem mestu predstavite ključne elemente oziroma razloge, ki so Hamleta vodili k odločitvi, da za svet postane norec.

Bi jih lahko primerjali z razlogi Möbiusa, da se odloči za življenje v norišnici?

Najprej predstavite Möbiusove razloge za zavestno življenje v norišnici in izdajanje za norega. Nato te razloge primerjajte s Hamletovimi. V čem so si podobni, če sploh in v čem ne.


Kaj sta hotela z navidezno norostjo doseči?

Predstavite cilj vsakega od likov, ki sta ga hotela s svojo odločitvijo doseči. Predstavite tudi svoj pogled na njuno odločitev in zastavljeni cilj. Se vam je njuna odločitev zdela prava ali bi lahko ravnala drugače? Argumentirajte svoje stališče.

Opišite, kako odločitev vpliva na njuni življenje, na razvoj dogodkov.  Ali jima uspe doseči zadani cilj ali se jima ta izmakne?

Tukaj se osredotočite na nekaj ključnih dogodkov v razvoju ene in druge drame, ki so posledica odločitve osrednjega lika in kako posamezna odločitev vpliva na njegovo življenje. Poiščite podobnosti ali razlike med obema zgodbama. Opredelite se ali je Hamletu in Möbisusu uspelo doseči zastavljen cilj in utemeljitev vaš odgovor.
Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja. Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje.

Osnutek ste napisali, sedaj pa vas čaka pisanje eseja. Najlažje bi bilo, da bi usmeritve iz osnutka le zapisali v povedi, vendar pa mora biti besedilo eseja tako vsebinsko kot po zgradbi smiselno povezano in oblikovano.

Verjetno se vam bo že med pisanjem osnutka zastavil problem, katerega boste želeli utemeljiti in zagovarjati. Drugače o njem razmislite in si ga zastavite. Problem boste izpostavili v uvodu, nato pa se boste v jedru do njega opredelili, ga razčlenili, argumentirali, postavili tudi protiargumente, in ga v zaključku smiselno zaokrožili, ga potrdili. Smernice iz navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v svojem odstavku.

Ker pa je za esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih idej, je treba, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo ali zanikajo, dokazujejo in se nazadnje zaokrožijo v zaključku. Povezanost boste najlažje dosegli, če boste problem zastavili, oblikovali na način, da bo, kot ključni element celotne vsebine, povezoval vse nadaljnje trditve, ki jih boste v jedru opredelili.

Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko do 25. 4. pošljete na literarnica@gmail.com. Na vašo željo vam bom podala opisno oceno s predlogi, kako besedilo še izboljšati.