torek, 30. avgust 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: 3 stvari na osamljenem otoku

Včasih je bilo to priljubljeno vprašanje: Katere tri stvari bi vzeli s sabo na osamljen otok? Najpogosteje so se odgovori nanašali na nam priljubljene stvari, ki jih veliko uporabljamo ali take, ki nam zelo veliko čustveno pomenijo. Katere 3 stvari pa bi vi vzeli s seboj na osamljen otok?


Izberite 3 stvari, ki bi jih vzeli s seboj na osamljen otok. Ne berite navodil, preden jih ne zapišete na list. Šele nato preberite navodila.

Navodila: 1 stvar je skregana s 3. 2 stvar je zaljubljena v 1 stvar in 3 stvar ima prikrite namene z 2.

V 250 besedah napišite dogodivščino treh stvareh na osamljenem otroku.

Veselo pisanje!

petek, 26. avgust 2016

Ko opazovanje ljudi postane nevarno

Dekle na vlaku je ena od knjig, ki sem jih prebrala v originalu. Pravzaprav je bilo tako, da knjige niti nisem nameravala prebrati. Zdela se mi je še ena iz med nenadnih uspešnic, zelo verjetno brez resne osnove za to. 

Prav tako sem o delu brala zelo mešana in nasprotujoče si mnenja. Nekateri so bili nad romanom navdušeni, druge je vsebina, predvsem pa (pre)visoka pričakovanja, povsem razočarala. In takšno je tudi večinoma moje mnenje o knjižnih uspešnicah. Velikokrat razočarajo, saj se branja lotimo s previsokimi pričakovanji in na zadnje dobimo čisto nekaj drugega, kar smo si med pričakovanji zamislili, da bomo dobili.

Torej, da se vrnemo k našemu delu. Začetek je obetal. Dekle, ki se vsak dan pelje z vlakom, ob isti uri na isti relaciji, skozi okno opazuje dogajanje v bližnjih hišah. Eni izmed njih posveča prav posebno pozornost. Dan za dnem spremlja njene prebivalce. Njihove navade pozna tako dobro, da ve, kje se bo kdo nahajal, kakšne so njegove jutranje navade, ko se bo vlak ustavil ob točno določeni uri na točno določenem mestu, zaradi česar ima vsako jutro nekaj minut, da spremlja njihova življenja.

Tudi sama, s kančkom sramu priznam, da zelo rada opazujem ljudi. Včasih, no ja, pogosto, se zgodi, da že kar nespodobno strmim vanje. Kaj naj rečem, ljudje so zanimiva bitja. A kljub temu, da z zanimanjem opazujemo druge ljudje, se nam drugi zdijo zelo čudni in čudaški, ko se sami znajdemo predmet njihovega opazovanja.

In do tukaj nekako me je zgodba pritegnila. Nekega jutra pa Rachel, kot je ime glavnemu liku, med vožnjo opazi nekaj nenavadnega, kar jo tako razburi, vrže iz tira, bi lahko rekli, da se v efektu naredi nekaj, kar jo pripelje do vrste nepredvidljivih dogodkov in celo smrtne nevarnosti.

Gre za psihološko kriminalko, zato je verjetno pričakovano, da je tudi zelo napeta, pospeši srčni utrip, življenje glavne junakinje pa je na nitki, ne da bi vedela od kod nevarnost sploh prihaja. 

Od tu pa se mi je zdela zgodba nekoliko za lase privlečena. Tistega realističnega občutka, ne glede na to, kako neverjetni je razvoj dogodkov, ni bilo. In tukaj sploh ne gre za to ali so dogodki verjetni ali ne verjetni; prepričana sem, da so ljudje zmožni, kolikor je zmožna njihova domišljija. Bolj gre zato, da mi zgodba in razplet dogodkov med branjem nista dala občutka, da bi bilo to lahko verjetno.

Prav tako mi je pri kriminalkah všeč, da se bralec vse do konca sprašuje in ugiba, kdo bi bilo lahko storilec in kaj se bo zgodilo. Tu pa sem storilca "razkrinkala" precej kmalu in vem, da nisem bila edina.

Delo je sicer čisto prijetno, razvedrilno branje, vendar ga na seznam svojih najljubših kriminalk ne bi uvrstila zelo visoko.

Kakšna pa je bila vaša bralna izkušnja Dekleta na vlaku?

torek, 23. avgust 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Izštevanke

An, ban, pet podgan...

Se še spominjate raznovrstnih iger, ki smo se jih šli kot otroci in se jih, kljub novodobnim tehnološkim pripomočkom, otroci še vedno igrajo?

Skoraj ni obstajala igra, kjer ne bi morali nekoga izbrati ali nekoga izločiti, da bi sestavili ekipe ali določili kdo začne prvi. In skoraj ni bilo igre, ki ne bi imela svoje izštevanke. Te so res raznovrstne, a še kakšna več, bo njihov seznam le popestrila, kaj pravite?



Napišite svojo izštevanko.

Veselo pisanje!

petek, 19. avgust 2016

Ali vsaka knjižna uspešnica potrebuje nadaljevanje?

To je vprašanje, ki se mi je v zadnjih dneh pogosto podilo po mislih.

Še preden se je na moje bralnem seznamu pojavil roman Ob tebi, se je na prodajnih knjižnih policah že znašlo nadaljevanje velike uspešnice, Brez tebe.

Tudi nadaljevanje zgodbe o Harryju Potterju, ki opisuje dogajanje 19 let kasneje, smo dočakali.

Že tako imam do velikih poletnih hitov zadržano mnenje, že samo zaradi vprašanja ali za njimi stoji res dobro pisanje in zanimiva zgodba ali le dobra promocija. 

Podoben občutek me preveva ob nadaljevanjih teh uspešnic, saj se, verjetno upravičeno, postavlja vprašanje ali lahko nadaljevanje ohranja kvaliteto prvega dela ali gre smo za izkoriščanje tržne vrednosti glavne uspešnice.

Ne malokrat se pojavi mnenje, da nadaljevanje ni nikoli tako dobro kot "original". Po navadi je zgodba veliko manj dodelana, liki manj izraziti itd, kar, po mojem mnenju, na zadnje le pokvari okus osnovne zgodbe.

Nadaljevanj pa ne maram tudi zaradi tega, ker mi je kot bralki s tem odvzeta možnosti uporabe domišljije in ustvarjanje lastne podobe nadaljevanja. In to možnosti v množini - lahko si zamislim številne možne scenerije nadaljevanja, ki se lahko med seboj popolnoma razlikujejo, si nasprotujejo ali pa se le rahlo dopolnjujejo. Če ti to možnost ponudi nadaljevanje, je to le ena od možnosti, a s tem  postane tudi edina.

Tak občutek sem dobila ob koncu Ob tebi. Prvotna zgodba se konča, kljub tragičnim dogodkom, z optimističnimi napovedmi. Tako sem zaključek doživljala sama. Iz tega bi lahko nastalo marsikaj: da Lou srečno živi življenje kot ga je živela do sedaj; da odpotuje daleč stran in vse pusti za samo; da postane uspešna oblikovalka, tako da rumeno-črne hlačne nogavice nosijo še same čebele. Nedvomno ima "srečni konec" tudi drugi del, a opis nadaljevanja, da slutiti, da temu, vsaj na začetku ni tako in s tem vsaj mene nekoliko razočara. Osebnost Lou v prvem delu nikakor ne kaže na to, da se ne bi znala znajti. Ravno nasprotno. Sama sem ob koncu prvega dela dobila občutek, da bo Lou v svoji prihodnosti zacvetela in kljub temu, da je Will iz nje hotel narediti nekaj kar ni, da ji bo njegova vera vanjo, dala vero vase.

Po drugi strani pa včasih nadaljevanje niti ni zanimivo. Zgodba se je zaključila in ni več kaj dodati. Tako na primer sem z navdušenostjo in velikim pričakovanjem pričakala vsako knjigo iz serije Harryja Potterja, medtem ko me je 8. knjiga, čeprav prav nič ne dvomim v avtoričini sposobnosti pričarati zanimivo in napeto dogajanje, pustila hladno in je šel njen izzid konec julija brez večje pozornosti mimo mene.

Če me je zanimalo, kako se Harry Potter bori s temnimi silami in v pričakovanju, kako se bo zgodba razvila, me nekako ne zanima, kaj se z njim dogaja 19 let kasneje. Nekako se mi zdi, da to ubije mit prvotne zgodbe. Kot je razbrati iz opisov knjige, se zgodba odvija okoli Harryjevega najmlajšega sina. In če smo že na tem, bi lahko to bila tudi nova serija in ne nadaljevanje.

Res da nobenega omenjenega nadaljevanja nisem prebrala, a me opisi niso prepričali, da bi, vsaj za sedaj ne, prebrala tudi nadaljevanje.

Kakšen pa je vaš odnos do knjižnih nadaljevanj? Takoj, ko izidejo, posežete po njih ali vas ne prepričajo?

Foto: http://www.slideshare.net/scribando/how-topromoteyourbookonwattpad

torek, 16. avgust 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Presenečenje

Vsakdo ima rad presenečenja, kajne? Vsaj tista prijetna - darila za rojstni dan, majhne pozornosti kar tako, poljub, objem...

Tako se bomo danes pustili ustvarjalno in izzivalno pustili presenetiti in to tudi napisali.


V 150 besedah opišite presenečenje, ki ga pripravite ali vam ga pripravijo drugi. Kakšno je presenečenje? Kdo ga je deležen? Kakšno je vzdušje? Kdo vse je prisoten? 

Veselo pisanje!

torek, 09. avgust 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Risanke

Rada imam risanke. Še vedno. Nekatere so hudomušne, nekatere so ganljive, nekatere so presenetljive, nekatere so tudi precej krute, spet nekatere so precej dolgočasne in nezanimive.

Vse pa imajo skupno to, da skoraj nič ni nemogoče. Lahko padejo v globok prepad pa naslednji trenutek že kujejo nove načrte ali pa jih kakšen predmet splošči in hip za tem že lovijo nasprotnika.


Izberite svojo najljubšo risanko in v 250 besedah napišite epizodo.

Veselo pisanje!

petek, 05. avgust 2016

Ob tebi:zgodba o ljubezni, življenju in odnosih

Do knjižnih uspešnic, po katerih zelo kmalu posnamejo film, sem vedno nekoliko zadržana. Kot da bi bile bolj uspešne zaradi neke zelo dobre propagande kot pa zaradi svoje vsebine ali kvalitete.

A letos sem na bralni seznam dodala kar nekaj poletnih bralnih hitov, da pridem v korak s časom.

Ne vem, morda zato ker sem imela po dolgem času možnost neovirano brati, ali pa morda ker roman res pritegne, a knjigo sem prebrala na mah. 

Sprva sem imela občutek, da berem že brano oziroma že videno. Zgodba me je spominjala na film z Julio Roberts v glavni vlogi, ki je postala negovalka/spremljevalka rakavemu bolniku. Seveda sta se zaljubila.

Tako, da tudi ta ljubezenska zgodba ni bila presenečenje. V bistvu je bila precej predvidljiva in s tega vidika tudi precej nezanimiva.

Kar me je pri zgodbi pritegnilo, so bili odnosi, preprosti, življenjski odnosi, ki jih je kar mrgolelo. Sestrski odnos, starševski odnos, partnerski odnos, prijateljski odnos, službeni odnos. Odnosi, ki so sila vsakdanji, a zato toliko bolj prepričljivi, ker se lahko vsak izmed nas vživi v podoben odnos na vsaj eni ravni.

Louisa, krajše Lou, je mlado dekle, ki je v bistvu precej zadovoljna s svojim življenjem. Nima velikih, še manj visokoletečih ambicij. Študirati ni šla, ker se to od nje ni pričakovalo. Dela v majhni kavarni in obožuje svoje delo. Ima fanta. Še vedno živi pri starših.

torek, 02. avgust 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Abrakadabra

Današnji ustvarjalno-pisalni izziv bo čarovniško obarvan. Ne, ni potrebno, da znate čarati, le merico domišljije potrebujete in je vedno vse mogoče.



V eni minuti naštejte predmete, ki pridejo iz vašega čarovniškega klobuka, nato pa v 250 besedah napišite zgodbo, ki vsebuje pričarane elemente.


Kako se odvije?

Veselo čarovniško pisanje!