Kako nam poznavanje različnih učnih modelov lahko pomaga pri učenju

V zadnjih objavah smo se posvečali učnim stilom, torej različnim načinom, kako ljudje sprejemamo informacije in kako se učimo. Zaradi želje po odkritju primernega učnega stila, so se razvile številne metode, ki vsaka na svoj način zajema različne pristope k učenju.

Raziskave, ki so hotele potrditi koristnost učnih stilov, sicer teorijam učnih pristopov niso naklonjene. Nobena ni povsem ovrgla smiselnost učnih stilov, je pa tudi nobena ni povsem potrdila.

Na tem mestu je treba poudariti, da so raziskave predvsem preverjale koristnost učnih stilov in prilagajanje načina poučevanja v razredih, saj je vsaka metoda zagovarjala tudi, da bi se moral način poučevanja prilagoditi vsem posameznikom v razredu.

V tem obziru je poučevanje, kjer se skuša način podajanja snovi prilagoditi vsakemu učencu in njegovemu učnemu stilu, verjetno res neučinkovito, saj smo ljudje tako različni, da ugoditi prav vsakemu, kaj še le vsem posameznikom v skupini, niti ni izvedljivo.

Vseeno pa je pomembno, da vsak posameznik razišče načine, kako se učni in tudi kje in kdaj se najlažje uči.

Tudi učni stili pri posamezniki se spreminjajo. Lahko se spreminjajo, ker imamo več znanja in je potreba po načinu učenja drugačna, morda nam je zaradi tega kasneje lažje se uči in sprejeti nove informacije. Potem so tu tudi različne okoliščine, ki vplivajo na našo motivacijo za učenje in kako se bomo učili.

Ker menimo, da je učenje ne samo potrebno za razvoj posameznika, za krepitev njegove ustvarjalnosti in razmišljanja, predvsem pa da je učenje zabavno in koristno, v nadaljevanju predstavljamo še nekaj drugih pristopov k učenju oziroma učnih stilov, ki vam lahko pomagajo pri odkrivanju svojega učnega stila ali vam vsaj lahko ponudijo uvid, da se različni ljudje učimo drugače in da se tudi sami učite drugače kot ostali.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kateri jezik govoriš?

Danes je svetovni dan jezikov, ki jih naj bi na svetu obstajalo med 6000 in 7000 tisoč. Med seboj so si zelo različni, nekateri pa tudi zelo podobni. Uvrščamo jih v več skupin, večina jih pripada indo-evropski družini, kamor spadajo tako jeziki, ki jih govorijo v Aziji in Afriki, kot jeziki, ki jih govorimo v Evropi. Potem pa imamo še posebneže kot so ugro-finski jeziki.

Si predstavljate, kako bi se sporazumela dva človeka, ki bi govorila popolnoma drugačne jezika.

Izberite dva svetovna jezika. Ni nujno, da ju poznate. 

V 250 besedah (v slovenščini) napišite dialog ali opišite, kako se srečata osebi, ki govorita popolnoma drugačna jezika. Kaj si povesta? Kaj drug drugemu odgovorita? Se jima uspe razumeti?

Veselo pisanje!

Branje kot del učenja in branje kot odmor od učenja

Sestavni del učenja je tudi branje. Iščemo, raziskujemo, obdelujemo informacije in pri tem po navadi veliko količino podatkov preberemo. 

V prejšnjih dveh objavah smo tudi nakazali, da smo si ljudje različni in da imamo različne pristope k učenju oziroma različne učne stile, predvsem na  podlagi tega kako informacije sprejemamo (bodisi zaznavamo ali na katero vprašanje želimo odgovoriti).

Ne glede na to kateri zaznavni tip pri ans prevladuje, določeno količino podatkov vseeno izvemo iz knjig, razlika je le v tem, na kakšen način si bomo kasneje te podatke lažje zapomnili.

Kot vsaka miselna ali fizična dejavnost pa tudi učenje zahteva odmore. In med učenjem, kot tudi pri drugih stvareh, ki jih delamo, si je priporočljivo vzeti pogoste odmore v rednih časovnih intervalih. Sicer to ne pomeni, da se učimo pol ure, nato pa si vzamemo cel dan za odmor. Pomeni pa, da si učenje razdelimo na časovne bloke po npr. 20 minut in imamo nato 5 minut odmora in tako ves čas učenja. Po dveh ali treh urah pa naj bo odmor nekoliko daljši, saj se kljub izjemni zmogljivosti možganov, vseeno večina koncentrira tako intenzivno več kot nekaj ur skupaj z vmesnimi odmori. 

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ura

Ura je zanimiva stvar. Kot predmet in tudi kot pojem. Nosi veliko oblik in veliko pomenov. Lahko je stenska ali ročna ali namizna ali digitalna. Lahko je dobra, lahko je slaba. Opominja, da mora biti nekaj narejeno ali da moramo nekje biti. Tiktaka ali brni, budi in nas opominja na minevanje časa.

Nekateri ljudje ne morejo živeti brez nje in delujejo skladno z njenim ritmom, spret drugi bi lahko dneve preživeli, ne da bi jih nenehno opominjala na čas.

V 250 besedah napišite zgodbo o uri: premetu, o uri iz nekega življenja itd.

Veselo pisanje!

Najti svoj učni sitl - 4 pomembna vprašanja

Ustvarjalnost, radovednost, učenje, znanje so povezani. Eno brez drugega ne obstaja. In nekako se zdi, da so te komponente otrokom naravne in še niso omejene s raznimi prepričanji o prav in narobe ali dobro in slabo.

A z odraščanjem se te komponente pričenjajo izgubljati in marsikdo sledi prepričanju, da je učenje naporno, brez veze in brez smisla.

Učenje je pomembno, pravzaprav se nikoli ne nehamo učiti. Prav tako je pomembno ohranjanje prirojene ustvarjalnosti, ki nas žene, da odkrivamo in spoznavamo ter se učimo novih stvari. Z ustvarjalnim razmišljanjem, ki se pri tem krepi, lahko tudi učenje postane lažje in bolj zanimivo.

Bistvo je, da v učenju najdemo smisel in koristnost, takrat je tudi naša motivacija za učenje večja in k učenju lažje pristopimo.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vulkan

Z ustvarjalno-pisalnimi izzivi smo se v zadnjem času podali v vesolje, zaplesali s čudežnimi čeveljci, spili čarobni napoj, bivali v stolpu ali bili v njem zaprti, odpotovali v središče zemlje in doživeli še mnogo drugih namišljenih ali resničnih zgodb.

Tokrat bomo na oder postavili vulkan, ki je prav tako lahko zelo zanimivo prizorišče: lahko izbruhne in pod pepelom pokoplje celo mesto, lahko je predmet raziskava, lahko še deluje, lahko ne več ali pa s svojim ponovnim delovanjem tudi po stoletjih nedelovanja preseneti. 

V 250 besedah napišite zgodbo, ki v središče dogajanja postavlja vulkan. 

Veselo pisanje!

Kako se učimo?

Učenje ni lahka zadeva. Večinoma se nam je težko začeti učiti nepoznano snov. Seveda motivacija v obliki navdušenja nad snovjo, zanimanja za predmet pomaga, saj se tako lažje učenja sploh lotimo.

A poleg tega je zelo pomembno tudi, kako se učimo kot posamezniki, zato se bomo učenju posvetili s psihološkega vidika. Pri tem ne gre, za to koliko smo motivirani za učene, ker nas snov zanima, niti za okolje (spodbudno ali nespodbudno), v katerem se učimo ali koliko je učenje obveza ali zabava.

Učenje je lahko tako odvisno od povezav, ki potekajo v naših možganih, lahko je odvisno od tega, kako sprejemamo informacije in na kakšen način si informacije najlažje zapomnimo.

Kot smo individualni sami, tako je individualno tudi naše učenje. Če spoznamo, na kakšen način se učimo, se bomo tudi lažje učili.

Dobro znan je vidik, da se ljudje učimo glede na to, kako informacije zaznavamo z našimi čutili. Kljub poznavanju zaznavnih tipov (vsi smo verjetno kdaj vsaj slišali zanje) pa se premalo zavedamo, da nam lahko vedenje, na kakšen način podatke zaznavamo, pomaga pri učenju in tem kako se učenja lotimo.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Poročilo

Poročila nas spremljajo povsod. Bodi jih moramo pisati v službi ali v šoli. Morda si jih pišemo sami ali pa jih celo drugi pišejo o nas.

Lahko so javna, s koristnimi podatki ali strogo zaupna, z obremenilnimi informacijah.

V 250 besedah napišite poročilo. Kakšno sporočilo nosi?

Veselo pisanje!