četrtek, 28. marec 2013

Razlagalni esej

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju razlagalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost interpretacije književnih del, in sicer tako, da izraža svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje besedil.

Več o tem smo pisali v prejšnji objavi, tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razlagalnega oziroma interpretativnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in kako se razpravljalnega eseja lahko lotite.

Primer, ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste dobili.

Kot že samo ime pove, razlagalni esej od vas zahteva, da razlagate krajše književno besedilo. To pa zavzema razlago vašega doživljanja besedila, se pravi, da ste pri pisanju veliko bolj osebni, to osebno doživljanje besedila pa znate tudi izraziti, pojasniti in utemeljiti, hkrati pa besedilo tudi vrednotiti. Prav tako boste razlagalni esej pisali lažje, če boste dobro poznavali literarno teorijo, saj je pri tem tipu eseja potrebno besedilo ne le vsebinsko, temveč tudi slogovno opredeliti.

Na samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili odlomek iz izbranega literarnega dela in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. To tudi pomeni, da boste svojemu eseju morali naslov postaviti sami. Čeprav so načini pisanja lahko različni, saj so interpretacije in s tem doživljanje literarnega besedila različne, pa naj vam bodo to smernice, da v svojem razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.

Primer:

Ciril Kosmač: Pomladni dan (odlomek)
Ciril Kosmač: Pomladni dan, Ljubljana, DZS, 2001, str. 88 – 91.

O, tudi nocoj ga vleče ven! Ali naj gre? Saj je mama nemara začumela … Ah, ne, ne! Mama bi ga gotovo slišala in bi nemirno čakala, da se bo vrnil. In ko se bo vrnil, bo z ročajem metle rahlo potrkala na strop in ga poklicala k sebi, kakor ga je poklicala še vselej, kadar se je ponoči odtihotapil iz hiše. Spustil se bo k njej in tam bo ves skrušen obstal pred starinsko orehovo posteljo z visokimi, izrezljanimi končnicami. V tisti postelji leži mama. Odeja je skoraj ravna, kakor bi bila mama že brez telesa. Na temno rdeči prevleki počivajo samo njene dolge roke, ki jih bo zagledal, kakor hitro bo prestopil prag. Tiste roke bodo bele, tenke in prosojne, kljub rdečkasti svetlobi, ali pa prav zaradi tiste svetlobe, ki jo daje slaboten plamenček drobne petrolejke z rdečim steklom. Njegov pogled se bo ustavil na tistih rokah in v grlu ga bo stisnilo, kakor bi na njih bral jasno zapisano smrt. Mama bo začutila njegov pogled in zaslutila tudi bridko misel, ki se bo v njem rodila ob tistem pogledu, zato bo takoj premaknila svoje roke in jih skrila pod odejo.

-          Kje si bil? – ga bo zdramil njen glas, ki bi bil rad svetel in poln, a bo zvenel zamolklo in votlo.
Zdrznil se bo in z očmi poiskal materino glavo, ki počiva na visokem vzglavju. Mama bo tajila težko sapo. Nasmehnila se mu bo kar se le da živahno, celo s senco nekdanje hudomušnosti:

-          Kje si bil, ti moj potep potepasti?

-          Nikjer … Zunaj … - bo zamrmral in pobesil glavo.

-          A, res? – se bo začudila z vso narejeno resnobo. – Že dvajset let sem pri hiši, v Nikjeru pa še nisem bila. Povej no, kje je?
Dvignil bo glavo in ji pogledal v obraz. Mama bo stisnila svoje uvele, brezkrvne ustnice, da se ji bodo okrog ust nabrale drobne gubice. Tako bo skrivala svoj hudomušni smehljaj. Toda ne bo ga mogla skriti v priprtih očeh, ki se ji bodo še zasvetlikale pod dolgimi vekami. To je njen najlepši izraz, a prav ta izraz ga bo spomnil najsrečnejših dni, hkrati pa bo čutil, kako se mama trudi, da bi se šalila in tako zabrisala misel na smrt. Spet se bo nasmehnila in hudomušno rekla:

-          Tvoje hlače kažejo, da je v tistem Nikjeru tam zunaj presneto visoka trava. In rosna, rosna! …
Vzdihnil bo in se nato previdno pomaknil za končnico postelje, da bi skril mokre hlače, poškropljene z lističi poljskega cvetja. Mami bo smeh skopnel z bledih lic. Zagledala se bo vanj, zagledala se bo tako globoko, da se mu bodo zašibila kolena. Prijel se bo za končnico, mama pa bo po dolgem premolku vzdihnila:

-          O ti nesrečni pob! … Le kje si se vzel? … in le kaj bo iz tebe? … Čuden otrok …
V njenem glasu bo zvenelo nekaj takega, čemur se ni mogoče upirati, nekaj neznanega, nekaj usodnega. Zato ga te besede zmeraj pretresejo. Nekaj časa bo trzal z nosom, nato pa bo s komaj zadržanim obupom izjecljal:

-          Zakaj tako govoriš? … Zakaj si v takih skrbeh zame? … Zakaj me vsi tako čudno gledate? …

-          Otrok, kaj pa govoriš? … Saj te imamo radi!

-          Saj! Toda zakaj me imate tako čudno radi?
Mama ga bo spet dolgo motrila s tako čudnim pogledom, kakor bi skozi njega prodrla nekam v daljavo ter bi tam brala nekaj takega, kar je njemu še skrito. Stenska ura bo glasno drobila čas, samotna vešča se bo poganjala okrog slabotnega plamenčka. Mama bo počasi stegnila roko in privila stenj. Nato bo rekla z mirno vdanostjo:

-          Čudno radi? … Saj te imamo res drugače radi, kakor imamo druge … In nemara te imamo celo bolj radi … A tudi, če te imamo bolj radi, te nimamo radi zato, ker bi bil ljubezni bolj vreden, kakor so jo drugi … ampak zato, ker si je nemara bolj potreben …
Te besede je že dvakrat slišal iz njenih ust. Prvič so ga samo neprijetno ganile, drugič so ga zadele v živo, kakor bi mu prikrito očitali nekakšno duševno pomanjkljivost, ki je sam nikakor ne more odkriti. In ko jih bo zdaj slišal tretjič, mu bo tako hudo, da bi najraje takoj izginil in se na samem razžalostil nad sabo. Toda niti ganil se ne bo, zakaj vest mu bo grenko očitala že samo misel, da bi radi izginil izpred materinih oči. A vendar bo treba nekako razbiti tisto mučno tišino, ki bo v njej zlovešče hrumelo, kakor bi se iz daljne prihodnosti valili proti njemu kalni vetrovi še neznanih tegob in gorja. Zato bo začel spet trzati z nosom in jecljati:

-          Ali naj ti kaj prinesem? … Ali naj ti vzamem opeko od nog in jo spet segrejem?

-          Ne, ne! – bo hitro odvrnila mama. Nato se bo spet nasmehnila in pod odejo celó zganila svoje telo.

-          Nocoj se kar dobro počutim. Res dobro … Ti kar pojdi … In lezi … In zaspi, moj pob! Zaspi, in nikar ne razmišljaj!

-          Ne bom, ne.

-          Ali obljubiš?

-          Obljubim.
Sklonil bo glavo in stopil iz sobe. Tiho bo zaprl vrata za sabo, obstal za njimi in hlastno potegnil vase dolg požirek čistega zraka. Nato se bo ozrl po prostorni izbi, ki bo zaradi svetle noči še bolj prostorna. Vsi predmeti, posebno starinski harmonij, bodo bolj temni, zato pa bolj prijazni in mehki kakor v dnevni luči. V nočnem počitku se bodo omehčali in pritajeno dihali kakor krotka domača bitja. Skozi južna okna bo mesečina lila na belo javorovo mizo, ki bo stala sredi visokih stolov vsa svetla in vedra, kakor bi še bedela. Pozdravila ga bo z vabljivo rumenkasto belino, da se bo nehote ozrl vanjo ter jo za hip užival s pomirjajočim užitkom. Nato bo začudeno zmajal z glavo in po prstih šel mimo nje, ona pa se bo ozirala za njim  s svojo štirikotno belo ploskvijo ter ga z nemim sočutjem pospremila do vežnih vrat. Odprl jih bo, zaprl za sabo in obstal v popolni temi. Tedaj ga bo spet objela prejšnja tišina, ki v njej tako pritajeno hrumi. Stisnilo ga bo pri duši, položil bo nogo na majavo stopnico in se začel naglo vzpenjati, kakor bi hotel uiti visokim kalnim valovom, ki se z nezadržno silo vedno hitreje in vedno glasneje valijo iz prihodnosti.

Na življenje pripovedovalca v romanu Pomladni dan vpliva predvsem oče, ki se ga tudi pogosto spominja. Spomini na mamo so manj pogost. Katere okoliščine so sprožile dogodek, opisan v odlomku?Kakšen odnos med materjo in sinom se nam razkriva v odlomku? Kakšni so pripovedovalčevi občutki?Kateri motiv je v odlomku še posebej prisoten? Ali ta motiv zaznamuje odnos obeh likov v odlomku? Katera slogovna sredstva prepoznate v odlomku in kakšen je njihov učinek?

Najprej natančno preberite odlomek in navodila za pisanje eseja. Pisanja razlagalnega eseja se boste lotili, če ste roman zelo dobro prebrali, predvsem pa, če so se vam ob branju odlomka utrnili posebni občutki, doživljanja. Če vas je vsebina odlomka pustila hladne in ob branju niste občutili ničesar ali so ti občutki medli in vas ne navdihnejo, potem je boljše, da na izpitu izberete razpravljalni esej.

V odlomku si označite besede, ki so se vas najbolj dotaknile. V navodilih si lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju, predvsem pa vas opominjale, o čem pisati.

Ko dobro preberete odlomek in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne postavke navodil.

Na življenje pripovedovalca v romanu Pomladni dan vpliva predvsem oče, ki se ga tudi pogosto spominja. Spomini na mamo so manj pogosti. Katere okoliščine so sprožile dogodek, opisan v odlomku?

Na tem mestu predstavite ključne elemente, dogodke, pojasnite okoliščin, ki so vodile do trenutka, opisanega v odlomku. Opišite, kaj je pripovedovalec počel, razmišljal, da se je spomnil na opisani dogodek. Opišete lahko tudi njegove občutke, potrebe, ki so ga napeljale na ta spomin. Razmislite lahko tudi ali so ravno njegove misli pripovedovalca vplivale, da se je spomnil pogovora z materjo.


Kakšen odnos med materjo in sinom se nam razkriva v odlomku? Kakšni so pripovedovalčevi občutki?

Opišite odnos med materjo in sinom v odlomku ter pri tem pazite, da gre pri odnosu za dvosmerni proces. Tukaj se boste osredotočili predvsem na njune občutke, geste, s katerimi te občutke izražata. Osredotočite se lahko tudi na občutke pripovedovalca, ki so izraženi v odlomku. Kaj vse občuti ob pogledu na mamo? Na kratko lahko povzamete tudi siceršnji odnos matere in sina, ki se razkriva skozi celotno romaneskno zgodbo. Odnos iz odlomka in odnos iz celotne zgodbe lahko tudi ovrednotite in seveda, vaše stališče utemeljite (to na kratko in jedrnato opišete v stavku ali dveh).


Kateri motiv je v odlomku še posebej prisoten? Ali ta motiv zaznamuje odnos obeh likov v odlomku?

Navodilo zahteva, da izberete motiv, ki je v odlomku najbolj prisoten, nato pa se tudi opredelite ali ta motiv vpliva na odnos obeh likov v odlomku. Vaše stališče potem tudi pojasnite in  utemeljite.

Katera slogovna sredstva prepoznate v odlomku in kakšen je njihov učinek?

Opišite, katerih slogovnih prvin se pisatelj poslužuje, da opiše dogajanje v odlomku. Razmislite ali obstaja kakšno posebno slogovno sredstvo, ki ga pisatelj uporabi v odlomku. Nato pa pojasnite, kakšen je učinek uporabljene prvine – na dogajanje, na mater in sina oziroma na njun odnos.

Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja. Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje. 

Smernice iz navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v svojem odstavku.

Ker pa je za esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih idej, je pomembno, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo, dokazujejo in se nazadnje zaokrožijo v zaključku. Povezanost boste najlažje dosegli, če boste svoje občutke, razmišljanja oblikovali na način, da si bodo smiselno sledile. Izogibajte se preskakovanju misli, stališč. In če eno misel že opišete v enem odstavku, je ne ponavljajte v drugem, razen če vam služi kot argument drugemu stališču.

Kako bi vi napisali razlagalni esej?Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko pošljete na literarnica@gmail.com.

četrtek, 21. marec 2013

Razpravljalni esej


Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju razpravljalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost razpravljanja o književnosti, problemskega, raziskovalnega in ustvarjalnega branja književnih besedil, njihovega primerjanja, vrednotenja in uvrščanja v kontekst.

Več o tem smo pisali v prejšnji objavi, tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razpravljalnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in kako se razpravljalnega eseja lahko lotite.

Primer, ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste dobili.

Kot že samo ime pove, razpravljalni esej od vas zahteva, da o določeni temi, problemu, vprašanju razpravljate, pa tudi primerjate, pojasnjujete, razvrščate, vrednotite itd.

Na samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili naslov in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. Te smernice naj vam bodo vodilo, da v svojem razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.

Primer: Človek prej umre od obupa kot od lakote

Pripovedovalec se v romanu Pomladni dan pogosto spominja očeta in njegovih besed in dejanj, ki ga v mladostniških letih zaznamujejo in vplivajo nanj tudi kot na odraslo osebo. Opišite odnos med očetom in sinom v romanu. Predstavite širši kontekst, dogajalni prostor in čas, ko oče prvič izreče te besede. Kako te besede vplivajo na pripovedovalca? Kaj iz romaneskne zgodbe izvemo o vrednotah očeta in ali imajo očetove vrednote vpliv na sinovo življenje?

Najprej natančno preberite naslov in navodila za pisanje eseja. V navodilih si lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju, predvsem pa vas opominjale, o čem pisati. Vsekakor ne boste pisali o nečem, česar navodila od vas ne zahtevajo. V tem primeru ne boste pisali o odnosu matere in sina. (Vendar pa lahko odnos matere in sina uporabite kot primerjavo z odnosom očeta in sina, če bo, glede na izpostavljen problem, ki ga boste razvijali, utemeljevali itd., to vmesno.) Pomembno je, da se držite predlagane teme, saj vsa odstopanja od navodil pri ocenjevanju pomenijo odbitek točk.

Ko si dobro preberete naslov in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne postavke navodil.

Pripovedovalec se v romanu Pomladni dan pogosto spominja očeta in njegovih besed in dejanj, ki ga v mladostniških letih zaznamujejo in vplivajo nanj tudi kot na odraslo osebo. Opišite odnos med očetom in sinom v romanu.

Na tem mestu predstavite ključne elemente, dogodke, očetove značajske lastnosti, izrečene misli, nauke, ki jih je oče posredoval sinu in s katerimi je vplival na življenjski in osebnostni razvoj pripovedovalca. Nato opišite odnos med očetom in sinom ter pri tem pazite, da gre pri odnosu za dvosmerni proces. Tukaj se boste od očeta, njegovih lastnosti in dejanj, besed, s katerimi je zaznamoval in vplival na sina, usmerili k opisu njunega odnosa, k primerjanju podobnosti in razlik.

Predstavite širši kontekst, dogajalni prostor in čas, ko oče prvič izreče te besede.

Osredotočite se na širši kontekst, v katerem so besede prvič izrečene. Lahko primerjate razmerje med očetom in sinom v tem kontekstu, opišite dogajalni prostor in čas tega dela zgodbe, se pravi kaj, kje in kdaj se v tem delu dogaja, in ne celotne romaneskne zgodbe.

Kako te besede vplivajo na pripovedovalca?

Opišite, kako te besede vplivajo na pripovedovalca v tistem trenutku (se jih sploh zaveda) in tudi kakšen imajo vpliv kasneje v njegovem življenju.

Kaj iz romaneskne zgodbe izvemo o vrednotah očeta in ali imajo očetove vrednote vpliv na življenje sina?

Tukaj se osredotočite na vrednote očeta, ki se kažejo skozi celotno romaneskno zgodbo, nato pa postavka od vas zahteva, da se do drugega dela vprašanja opredelite in svojo odločitev tudi pojasnite. Opišite, s katerimi vrednotami in kako je oče vplival na sina (če sploh).

Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja. Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje.

Osnutek ste napisali, sedaj pa vas čaka pisanje eseja. Najlažje bi bilo, da bi usmeritve iz osnutka le zapisali v povedi, vendar pa mora biti besedilo eseja tako vsebinsko kot po zgradbi smiselno povezano in oblikovano.

Verjetno se vam bo že med pisanjem osnutka zastavil problem, katerega boste želeli utemeljiti in zagovarjati. Drugače o njem razmislite in si ga zastavite. Problem boste izpostavili v uvodu, nato pa se boste v jedru do njega opredelili, ga razčlenili, argumentirali, postavili tudi protiargumente, in ga v zaključku smiselno zaokrožili, ga potrdili. Smernice iz navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v svojem odstavku.

Ker pa je za esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih idej, je pomembno, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo, dokazujejo in se nazadnje zaokrožijo v zaključku. Povezanost boste najlažje dosegli, če boste problem zastavili, oblikovali na način, da bo, kot ključni element celotne vsebine, povezoval vse nadaljnje trditve, ki jih boste v jedru opredelili.

Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko pošljete na literarnica@gmail.com. Na vašo željo vam bomo podali oceno ali pa samo priporočila kje in kako besedilo še izboljšati.

Foto: mladinska.com

torek, 19. marec 2013

Razpis revije I.D.I.O.T

 
I.D.I.O.T je paraliterarna organizacija, ki ob glasbeno-literarnih manifestacijah objavlja istoimensko revijo namenjeno poeziji, prozi, drami in teoriji. Prva številka je izšla aprila 2009 in od takrat izhaja dvakrat na leto. Vabilo za sodelovanje je ves čas odprto vsem. Članke, eseje, poezijo, prozo, drame, prevode, skice, slike in glasbo lahko pošljete na revija.idiot@gmail.com.

Skupina in časopis I.D.I.O.T sta se formirala iz želje odpreti prostor ter povezati študente, uveljavljene tako kot neuveljavljene avtorje 21. stoletja; prostor, ki bo spremljal in objavljal razvoj moderne literarne prakse, tako kot literarne teorije.


Razpis za 9. številko revije IDIOT
Pošljite do dve kratki zgodbi, drami ali odlomka daljše proze oz. do dvanajst pesmi. Lahko tudi eno samo. Zanje ni vsebinskih omejitev. 

S to številko hkrati ponovno uvajajo odsek za strokovna besedila: eseje, kritike ipd., ki bo tokrat obravnaval vprašanje LITERATURE KOT POLITIKE. Če želite prispevati vanj, najkasneje do 27. 3. pošljite predviden naslov in sinopsis. 

Rok za oddajo tako literarnih kot strokovnih besedil je 15. 4. 2013. Pošljite jih v enem wordovem dokumentu na revija.idiot@gmail.com.

torek, 12. marec 2013

Cilji eseja na maturi


Preden se lotimo obeh tipov eseja na primerih, velja povedati tudi nekaj o splošnih ciljih eseja na maturi: kaj se od dijaka pričakuje, kaj bi moral dijak ob pisanju eseja pokazati, dokazati.

Ti cilji naj vam bodo smernice, na kaj se pri vaji pisanja eseja in kasneje na dejanskem izpitu osredotočiti. To ne pomeni, da morate vse to vključiti v esej, so pa vam ti cilji lahko dragocene oporne točke, kako zastaviti in strukturirati besedilo eseja na izpitu.

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino opredeljuje, da ob pisanju šolskega eseja o besedilih izbranega tematskega sklopa kandidat
v razpravljalnem šolskem eseju dokaže,
      -    da pozna besedila, avtorje, obdobja in poetiko znotraj predpisane tematike,

       -   da je na podlagi predpisanega tematskega sklopa iz književnosti zmožen predstavljati,  povzemati, razčlenjevati, primerjati, razvrščati, pojasnjevati, povezovati in posploševati spoznanja o književnih pojavih,

       -   da je zmožen samostojno vrednotiti prebrana besedila in utemeljevati trditve,

       -   da pozna primerne strokovne vire,

       -   da zna uporabljati ustrezno strokovno izrazje,

       -   da zna esejsko besedilo ob predloženih smernicah oblikovati koherentno, jasno, jedrnato in jezikovno pravilno,

        -  da si pri izražanju prizadeva za izviren in živ slog,

        -  da je ustrezno kulturno razgledan;

v razlagalnem/interpretativnem šolskem eseju v skladu s postavljenim naslovnim problemom dokaže, da je zmožen poglobljeno brati in razlagati krajša literarna besedila oziroma odlomke, to je,
        -  da prepozna tipične vsebinske in oblikovne posebnosti danih besedil,

        -  da te posebnosti ustrezno poimenuje,

        -  da razlaga svoje doživljanje in razumevanje njihovega pomena in vloge ter besedila vrednoti,

        -  da zna besedila na podlagi njihovih značilnosti uvrstiti v širše sobesedilo oziroma v literarnozgodovinske okoliščine, znane iz učnega načrta,

        -  da je zmožen svoje besedilo oblikovati sklenjeno (koherentno), s smiselnim zaporedjem trditev in presoje ter jezikovno pravilno.

Se sliši zapleteno? Verjemite, ni. Podrobnejšo razčlembo in smernice, kako slediti zgornjim ciljem, bomo sicer naredili pri obravnavi posameznega tipa eseja, na tem mestu pa bomo podrobneje pogledali, kaj nekateri izrazi, ki označujejo miselne procese, pomenijo.

Zahteve, ki jim mora dijak pri pisanju eseja zadostiti, so:
PREDSTAVLJANJE: jasno predstavite svoje stališče, temo, ki ji boste sledili, skupaj z utemeljitvami.

POVZEMANJE: ko se le da in ko je to primerno, svoje stališče zagovarjajte s povzemanjem dogodkov, lastnosti oseb iz obravnavanega besedila.

PRIMERJANJE: izrazite svoje mnenje na način, da primerjate drugačne pojave, v njih najdite podobnosti ali razlike.

RAZVRŠČANJE: književne pojave ali elemente, ki vam bodo služili pri razvijanju vašega stališča razvrstite glede na pomembnost, časovno zaporedje.

UVRŠČANJE: posamezne elemente uvrstite v celoto, npr. roman uvrstite v literarno obdobje, pri razlagalnem eseju odlomek, ki ga dobite na izpitu, umestite v dogajalni prostor in čas literarnega dela.
 
POJASNJEVANJE: pojasnite svoje stališče. Tukaj se boste posluževali predvsem vzročno-posledičnih razmerij (uporabite veznike kot so: zakaj, zato, ker, torej, kajti ...)

RAZČLJENJEVANJE: izpostavljen problem razčlenite na trditve, ki jih boste v nadaljevanju argumentirali, od splošnega preidite h konkretnemu.

POSPLOŠEVANJE: s posameznih, konkretnih elementov preidite k splošnemu imenovalcu, najdite skupne značilnosti vseh teh elementov.

VREDNOTENJE: vrednotenje pomeni, da se opredelite do zastavljenega problema, izrazite svoje mnenje, izrazite svoje stališče do tega problema. Do problema se lahko opredelite tudi na podlagi lastnih izkušenj, s povezovanjem znanja, ki ste ga pridobili med šolanjem (ne samo pri slovenščini, temveč tudi pri drugih predmetih: geografiji, zgodovini, sociologiji, psihologiji in drugih). Vendar pa to ne pomeni, da lahko vsako trditev utemeljite na podlagi svojih izkušenj. Vseeno morajo biti argumenti konkretni, torej od vas zahtevajo določeno mero objektivnosti.

UTEMELJEVANJE: svojo opredelitev pa nato tudi utemeljite, svoje stališče argumentirate, z argumenti, tudi protiargumenti pa svoje trditve tudi dokažete, jih podkrepite z dokazi. Argumenti/protiargumenti naj slonijo na nečem znanem, npr. na dogodku, odločitvi literarnega junaka iz obravnavanega romana.

Poleg naštetega pa mora esej izražati tudi:

JASNOST: jasno in razumljivo izražajte svoje misli, trditve in znanje, raje uporabljajte kratke, jasne stavke, kot pa dolge zapletene povedi. Tako vaše besedilo ne bo samo bolj jasno, tudi manj slovničnih napak boste naredili. Vsak stavek naj ima svoj namen, izogibajte se mislim, ki delujejo kot mašila.

JEDERNATOST: svoje misli izražajte jedrnato, to pomeni, da izražene trditve ne opisujete na dolgo in široko, temveč z nekaj besedami, stavki predstavite, utemeljite svojo trditev. Kar pa ne pomeni, da naj vsak vaš stavek vsebuje samo dve ali tri besede, besedilo pa skoraj nobene povedi. Prav tako ne ponavljajte neke trditve skozi celotno besedilo eseja! Uporaba ene in iste misli na malo drugačen način, bo ocenjevalcu  dala vedeti ne samo, da se ne znate izražati, ampak tudi, da besedila sploh niste prebrali, kar vam zagotovo ne bo prineslo dodatnih točk.

ŽIV SLOG: ne uporabljajte samo enih in istih besed, besednih zvez, uporabljajte sinonime, uporabljajte različne veznike in z njimi izrazite posledičnost, nasprotje ali vzrok, vseeno pa ne pretiravajte in se ne poslužujte pretirani uporabi npr. metafor ali preveč "kičastega" sloga, kot bi želeli pokazati ves svoj besedni zaklad. Ponovno se preprostost stavkov izplača. Živ slog, lahkotnost branja sta lahko izražena tudi na preprost, jedrnat način.

POVEZANOST: preprosto povedano naj ima vaš esej rep in glavo, naj bo smiselno strukturirano, vsak del oziroma odstavek naj bo pomensko razmejen, zaključek pa naj celotno besedilo celostno zaokroži. Pazite, da zaključek ne bo le nadaljevanje in razvijanje misli, temveč naj povzame prej napisano.

JEZIKOVNA PRAVILNOST: smatra se, da je obvladanje osnovnih zakonitosti slovnice za dijaka 4. letnika srednje šole samo umevno, pa vemo, da je malokrat tako, vseeno pa pazite na osnovne jezikovne pravilnosti kot so vrstni red besed, pravilno črkovanje, pravilna raba izrazov, slovničnih prvin. Tudi nekaj manjkajočih vejic vam sicer ne bi smelo odbiti prav veliko točk, vseeno pa pazite, da to ne bo prepogosto oziroma, da vejice ne bodo stale na napačnih mestih.

Predvsem pa se izplača držati nasveta: če nečesa ne poznate, tega v eseju ne uporabite! Če ne poznate pomena besede, je ne uporabite, pa naj zveni še tako učeno. Če niste prepričani, kako se kakšna beseda, ime junaka itd. napiše, tega ne uporabljajte. Stavek skušajte zastaviti po drugem vrstnem redu ali preoblikovati tako, da besede ali imena ne boste potrebovali omenjati.

Izberite enega od esejev, ki ste jih napisali za vajo (če tega do sedaj niste naredili, je sedaj dober trenutek), in ga preberite, nato pa skušajte razmisliti, kaj bi morali spremeniti (črtati stavek, spremeniti vrstni red besed, stavkov, odstavkov, zmanjšati uporabo določenih besed (katero drugo besedo bi lahko uporabili, da bi pomen ostal isti?) itd.), tako da upoštevati zgoraj naštete cilje, ki jim morate na izpitu zadostiti.

Kakšni pa so vaši cilji pri pisanju eseja na maturi?

ponedeljek, 11. marec 2013

Boljše življenje?



14. mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza (Trst – Koper – Umag, 29. 5. – 1. 6. 2013) razpisujejo: Mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae 2013 za kratko prozo na temo: BOLJŠE ŽIVLJENJE? Navdihnjeni z naslovom velikega romana istrskega pisatelja Fulvija Tomizze Boljše življenje (La miglior vita, 1977) se sprašujemo, kaj nam prinašajo, ali so nam prinesli evropski integracijski procesi in kakšna kulturna, družbena in gospodarska prihodnost se nam obeta v obljubljeni deželi Evropi.  Pripovedujte o svojih obljubljenih deželah.





MERILA IN POGOJI:

1.      besedilo mora biti izvirno in neobjavljeno

2.      besedilo ne sme biti daljše od 27.000 znakov in ne krajše od 5000 znakov, vključno z razmaki

3.      napisano je lahko v vseh slovanskih in romanskih jezikih in narečjih regije

4.      avtorji lahko konkurirajo le z enim delom

5.      zmagovalno besedilo bo nagrajeno z umetniško skulpturo in denarno nagrado v višini 1050,00 EUR

6.      strokovno žirijo setavljajo trije člani

7.      žirija si pridržuje pravico ne podeliti nagrado

8.      rok oddaje del je 13. 4. 2013.

9.      delu je treba priložiti osebne podatke (naslov, št. telefona, elektronski naslov in kratek življenjepis)

10.   besedilo, natisnjeno v 4 izvodih, je treba poslati po pošti na naslov: Gradska knjižnica Umag, Trgovačka 6, 52470 Umag, Hrvaška, z oznako za LAPIS HISTRIAE, in hkrati na elektronski naslov: lapis@gku-bcu.hr

11. dela, ki ne bodo prispela na oba naslova, ne bodo upoštevana

12.  dvanajst besedil po presoji žirije bo objavljeno v Zborniku Lapis Histriae 2013 konec leta

13.  nagrada bo avtorju zmagovalnega dela slovesno podeljena na 14. Forumu Tomizza v Umagu, 31. 5. 2013.


Dodatne informacije: Gradska knjižnica Umag ( lapis@gku-bcu.hr, www.forumtomizza.com; +385/52/721-561), http://forumtomizza.com/sl