Kratka zgodba - osnove

Ko govorimo o kratki zgodbi, si lahko pod izrazom predstavljamo različne prozne oblike kot so povest, pripoved, črtica in druge. Lahko pa govorimo o istoimenski prozni zvrsti, ki ji bomo posvetili kar nekaj pozornosti in jo natančno razčlenili, saj je lahko kratka zgodba odličen način vaje ustvarjalnega pisanja in razmišljanja, spodbujanja domišljije zvrsti in kot taka omogoča veliko možnosti eksperimentiranja s stilom, z dolžino, zapletom.

Kratka zgodba je v osnovi enaka kateri koli drugi prozni obliki. Vsebuje začetek, jedro in zaključek. V tem se prav nič ne razlikuje od svojega veliko daljšega brata romana ali enako kratkih oblik. To so elementi, ki jih vsebuje vsaka zgodba (ki pa lahko ponujajo različne načine pristopa in torej raznolikost zgodb).

Ima pa seveda kratka zgodba tudi svoje "zakonitosti". 

Prva je dolžina. O tem bi se dalo veliko napisati. Nekako dolžina ni čisto poenotena in najdemo lahko različna mnenja. Nekateri pravijo, da je kratka zgodba dolga od 6.000 do 8.000 besed. Drugi bodo zagovarjali, da mora biti krajša od 2.000 do 5.000 besed, spet tretji se bodo ogrevali za dolžino med 1.500 in 3.000 besedami. 

Pri slovenskih natečajih za kratko zgodbo je predpisana dolžina še krajša, med 6.000 in 11.000 znakov, odvisno od natečaja.

Naše ustvarjalno-pisalne izzive z 250 besedami bi lahko uvrsti v nekakšno mikro kratko zgodbo (seveda, če izziv pišete kot kratko zgodbo, kar je povsem poljubna izbira).

Znamenita je tudi Hemingwayeva kratka zgodba, ki vsebuje le 6 besed: For sale: baby shoes. Never worn. Vsebuje pa zato veliko čustvenega naboja, zgodbe, ki ni bila izpričana in bralca potegne v vse sorte razmišljanj o tem, kaj se je zgodilo.

Ne glede na to koliko besed bo vsebovala vaša kratka zgodba, mora slediti nekaterim usmeritvam, da bo čimbolj učinkovita. Na podlagi teh usmeritev lahko tudi razlikujemo kratko zgodbo od ostalih kratkih proznih del:

• Ker je kratka zgodba kratka, je temu podrejena celotna njena zgradba in vsebina. Tako začetek kratke zgodbe vedno postavite v središče dogajanja, ki naj bo napeto in naj bralca potegne, posrka v dogajanje, tik pred razpletom ali v sam razplet. Med začetkom in koncem v zgodbi naj preteče zelo malo časa.

• Ker je kratka zgodba kratka, bo opisovala le en dogodek, situacijo ali dogajanje. V kratki zgodbi se ne lotevajte več dogodkov in prav tako dogodke ne opisujte. Zgodbo mora voditi dogajanje okoli zapleta oz. zapleta zgodbe, ki pa tudi naj bo en sam.

• Ker je kratka zgodba kratka, vsebuje le peščico likov, literarnih junakov - dva do tri, lahko je tudi en sam. Prav tako naj kratka zgodba ne opisuje življenja in navad lika, saj potem nastane le opis, ne pa tudi kratka zgodba.

• In nenazadnje, zaključek je pri kratki zgodbi velikokrat nepričakovan in tudi nenavaden. Sestavljen je iz nenadnega zasuka dogajanja, ki ga bralec ni pričakoval, hkrati pa zgodbo konča nenadoma, kot bi jo odrezal in bralec si lahko le predstavlja, kaj sledi.

Kot vsaka zgodba, mora biti tudi kratka zgodba napisana tako, da bralec nima občutka, da jo bere, temveč da jo doživlja.