Literarnica na oddihu in zbrane objave na temo Matura 2014

Na Literarnici se bomo v prihodnjih treh tednih posvečali zasluženemu dopustu, tako da se z novimi objavami vrnem po 10. avgustu.

V tem času pa si maturantje, ki boste izpit iz slovenščine opravljali v jesenskem roku, preberete objave, ki smo jih obravnavali tekom šolskega leta.

Objave sem razporedila po kronološkem vrstnem redu od prve do zadnje na to temo. 

Prav tako mi lahko pošljete primere esejev na literarnica@gmail.com. V kolikor pa boste imeli podrobnejša vprašanja, ki bodo tikala posamezne objave, lahko vprašanja pustite v komentarjih objave.

Lepe počitnice vsem skupaj!

Objave na temo Matura 2014

O pripravah: http://literarnica.blogspot.com/2013/09/kako-se-pripraviti-da-boste-napisali.html

O osnovah: http://literarnica.blogspot.com/2013/10/nekaj-osnov-o-eseju.html

O zgradbi: http://literarnica.blogspot.com/2013/11/kaksna-je-zgradba-eseja.html

O ciljih: http://literarnica.blogspot.com/2013/12/zakaj-je-pomembno-vedeti-kaksni-so.html

O tematiki in likih: http://literarnica.blogspot.com/2014/01/clovek-v-svetu.html

O dramskem delu: http://literarnica.blogspot.com/2014/01/dramsko-delo.html

Obravnava Hamleta: http://literarnica.blogspot.com/2014/01/william-shakespeare-hamlet.html

Obravnava Kralja na Betajnovi: http://literarnica.blogspot.com/2014/02/ivan-cankar-kralj-na-betajnovi.html

Obravnava Velikega briljantnega valčka: http://literarnica.blogspot.com/2014/03/drago-jancar-in-veliki-briljantni-valcek.html

O Fizikih: http://literarnica.blogspot.com/2014/03/friedrich-durenmatt-in-fiziki.html

O merilih: http://literarnica.blogspot.com/2014/03/zakaj-je-dobro-vedeti-kaksna-so-merila.html

O razpravljalnem eseju: http://literarnica.blogspot.com/2014/04/kako-pisati-razpravljalni-esej.html

O razlagalnem eseju: http://literarnica.blogspot.com/2014/04/kako-pisati-razlagalni-esej.html

Še nekaj o pripravah: http://literarnica.blogspot.com/2014/04/kako-se-pripraviti-na-pisanje-eseja-na.html

Dodaten primer razpravljalnega eseja: http://literarnica.blogspot.com/2014/04/veliki-briljantni-valcek-primer.html

Nekaj razmišljanj: http://literarnica.blogspot.com/2014/02/zakaj-je-brati-resnicno-pomembno.html in http://literarnica.blogspot.com/2014/05/kdo-je-tu-nor.html 

Foto: www.rudikirar.net

Kdo je tu nor?

Naj najprej povem, da se naslov današnje objave nanaša izključno na najpogostejšo temo obravnavanih del za letošnji izpit in nikakor ne na kogarkoli, ki je omenjen v nadaljevanju.

Če sem si pred začetkom priprav na Maturo 2014 mislila, da bo letos zadeva lažja, se je izkazalo, da so bile priprave precejšen zalogaj. Mislim, da je skoraj nepomembno omenjati, da sem se veliko naučila tudi sama.

Ne samo da smo obravnavali dramska dela (lansko leto romane), del je bilo dvakrat več. In čeprav so dramska dela krajša kot romani, je dela vseeno več: raziskovanje, branje različne literature, študij... in to za vsako delo posebej. A sem vsak trenutek uživala in se že veselim priprav na Maturo 2015.

In zakaj to delam, glede na to da razen osebnega zadovoljstva nimam ničesar od tega? Ker sem mnenja, da nas šolski sistem premalo uči razmišljanja z lastno glavo, premalo konstruktivne kritičnost, predvsem pa zatre vso vedoželjnost, ki jo kot otroci imamo in je del nas. Ne spodbuja se niti radovednosti, da morda o neki snovi raziščemo tudi sami. Ne učijo nas kreativnega razmišljanja, kreativno pisanje pa lahko k takemu razmišljanju veliko pripomore.

Podobno kot lansko leto se je potrdilo, da dijaki potrebujejo dodatne vire informacij, da morda teh informacij premalo prejmejo v šoli. Verjetno se je spremenil tudi način učenja dijakov doma - ne učijo se več iz knjig, temveč s spleta. 

Zavedam se, da veliko dijakov išče le instant načine, kako "opraviti" z maturo, ker so prepričani, da to česar se sedaj učijo v šoli, ne bodo nikoli več potrebovali. Njihovo prepričanje je razumljivo, če pomislimo, da se morajo že od osnovne šole vsega naučiti na pamet. Kar je v bistvu velika škoda, saj gre toliko informacij, toliko truda (učiteljevega in učenčevega) in toliko znanja v nič.

Od mojega srednješolskega izobraževanja je minilo že kar nekaj let, a imam občutek, da se ni nič spremenilo. Še vedno otroke filamo z najrazličnejšimi podatki, ne pa tudi kako te podatke uporabiti, sedaj in kasneje v življenju.

Učenci morajo snov zapisovati, nato pa se jo praktično naučiti na pamet. Prostora za razpravo ali drugačno razmišljanje pri pouku večinoma ni.

Otrok ne učimo izražati svojega mnenja. Učimo jih, kar vemo mi in učimo jih, da je naše znanje edino pravo.

V srednji šoli sem se učila latinščine. Razen nekaj vsesplošno znanih pregovorov, mi ni ostalo prav veliko znanja o latinščini. Še vedno pa se živo spominjam profesorjeve razlage besede educare (educo). V slovenščino besedo prevajamo kot učiti, v latinščini pa je imela beseda pomen voditi, usmerjati.

Učitelj učenca pri učenju le vodi, ga usmerja in ve da je svoje delo opravil dobro, ko učenec postane učitelj. Pri nas pa se ceni poslušnost in nezaslišano bi bilo, da bi lahko učenci učitelja česa naučili.

In če ste se kdaj vprašali, zakaj se nečesa, kar vas zanima vedno z lahkoto naučite ali zapomnite, in stvari, ki vam ne dišijo nikakor ne ostanejo v vašem spominu, je odgovor na dlani.

Spomnim se, ko sem sama opravljala maturo, da mi je vsakdo rekel, da je matura zrelostni izpit. Zakaj potem otrokom ne pustimo, jih ne naučimo odrasti?

Vsem maturantom, ki boste 6. maja pisali esej na maturi, želim, da boste pisali s svojo glavo in s svojim srcem.

Vseeno pa ni vse tako črnogledo. Vsako leto dam dijakom možnost, da mi svoje eseje pošljejo v pregled, in vsako leto je veliko izdelkov, ki jih prejmem, zelo kakovostnih. Napišejo jih mladi, ki so na dobri poti, da po srednji šoli začnejo uporabljati svojo glavo (če tega niso počeli že do tedaj).

Srečno maturantje!

Foto: delo.si

Veliki briljantni valček - primer razpravljalnega eseja

Vsako leto, poleg celotnega postopka priprav na pisanje eseja, dijakom, ki se pripravljajo na maturo ponudim možnost primerov razlagalnega in razpravljalnega eseja. 

Nekateri ste izrazili željo, da vam pošljem še kakšen primer za vajo:

Nemoč človeka v svetu norosti

V Velikem briljantnem valčku spremljamo usodo glavnega junaka, Simona Vebra, ki ga prisilno privedejo v sanatorij imenovan »Svoboda osvobaja«, pod pretvezo, da se razglaša za poljskega vstajnika Seweryna Drohojowskega, ki je živel v Napoleonovem času. Kaj izvemo o okoliščinah Simonove domnevne norosti in razlogih za njegovo zaprtje? Kakšne razmere vladajo v sanatoriju? Simon se o svoji ne-norosti in razmerah v sanatoriju zaupa ženi, ko ga pride obiskati. Mu verjame? Kako se nezaupanje v moža konča za Klaro?

Navodila ponovno razčlenite, kot smo o tem že govorili. 

Ne pozabite, do jutri, 25. 4., mi lahko pošljete napisane primere esejev.

Kako se pripraviti na pisanje eseja na izpitu?

Smo tik pred koncem sklopa Matura 2014. Čaka vaš še dobrih štirinajst dni priprav, zato poglejmo, kako se lahko doma pripravite na pisanje eseja na izpitu. Čeprav je šolski esej preprostejši od pravega, se od vas zahteva, da pokažete znanje, ki ste ga pridobil v šoli in to znanje pri pisanju eseja tudi uporabite in pokažete, da ste sposobni, na podlagi usvojenega znanja, obravnavano temo osebno interpretirati.

Eden pomembnejših elementov pisanja eseja na maturi je, da boste tudi časovno omejeni. Na voljo boste imeli 120 minut, ki pa jih morate zelo dobro izkoristiti.

Prav tako ste omejeni pri številu besed, ki jih sme vaš esej vsebovati, in sicer od 700 do 1000 besed. Minimalna odstopanja od te norme ne bodo "kaznovana" z odbitkom točk. Pri prekomerni prekoračitvi ali uporabi premalo besed, pa se lahko zgodi, da boste po nepotrebnem izgubljali točke.

Esej predstavlja kar 50% skupne ocene iz slovenščine, zato je smiselno, da se nanj dobro pripravite. Priprava pa je možna le z vajo.

Kako vaditi pisanje eseja?
Za vajo je najbolje odmisliti, da morate napisati pravilen šolski esej, z vsemi značilnostmi in zahtevami, ki se pri pisanju pričakujejo od vas. Da boste usvojili časovno in dolžinsko komponento pisanja eseja, se za začetek vadite le v pisanju.

Izberite si poljubno temo, misel, ki vam je všeč, dogodek, ki se vam je vtisnil v spomin, nastavite uro - in pišite!
Prvič morda pišite brez kot po navdihu, ne omejujte se z zgradbo besedila ali s številom besed.

Ko končate, preverite, koliko časa ste pisali in preštejte besede. Verjetno ste v dokaj kratkem času napisali kar veliko.

Sedaj pride na vrsto že bolj natančno pisanje. Vzemite že napisan tekst, ga preberite, nato pa se lotite ponovnega pisanja. Tokrat poskusite besedilo bolj strukturirati. Razmislite o vsebini. Je povezana? Ima "rep in glavo" ali je mešanica hitro menjajočih si in različnih idej? Kakšni so stavki, povedi? So razumljivi? Jasno izražajo vaše misli? Ali so povedi zapletene, polne vrinjenih stavkov in dolgih odvisnikov? Naredite si osnutek, miselni vzorec, kako bi besedilo napisali drugače, nato pa ga tudi napišite. Tudi tokrat si nastavite uro!

Za vajo lahko napišete tudi primer razlagalnega in razpravljalnega eseja, ki se nanašata na obravnavana dela.

Po koncu pisanja si ponovno zabeležite čas, ki ste ga porabili in število besed. Sedaj ste verjetno porabili veliko več časa za manj besed.

Še niste zadovoljni z napisanim? Bi lahko še kaj popravili, dodali, odvzeli, da bi bilo besedilo jasno in razumljivo.

Z vajo boste dobili občutek, koliko časa boste imeli na dejanskem izpitu na voljo in kakšna je zahtevana dolžina eseja, da se na izpitu ne boste obremenjevali s štetjem besed in prisilnim dodajanjem novih, da boste zadostili kriterijem. Oziroma da ne boste na silo krajšali dobro strukturiranega, jasnega in povezanega eseja, ker bo ta predolg.

Dobili boste občutek tudi koliko časa potrebujete za zasnovo eseja in koliko za dejansko pisanje.

Ker vam prečrtane besede, spreminjanje vrstnega reda beseda ali stavkov ne bodo v korist, imejte v mislih tudi, da boste na koncu napisati še čistopis. Prepišite vsako besedilo, ki ste ga napisali za vajo in dobili boste približen čas, koliko vam mora na koncu ostati, da ne boste hiteli in boste lahko esej v miru prepisali.

Kako pisati razlagalni esej

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju razlagalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost interpretacije književnih del, in sicer tako, da izraža svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje besedil.

Več o tem smo pisali v tejle objavi, tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razlagalnega oziroma interpretativnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in kako se pisanja razpravljalnega eseja lahko lotite.

Primer, ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste dobili.

Kot že samo ime pove, razlagalni esej od vas zahteva, da razlagate krajše književno besedilo. To pa zajema razlago vašega doživljanja besedila, se pravi, da ste pri pisanju veliko bolj osebni, to osebno doživljanje besedila pa znate tudi izraziti, pojasniti in utemeljiti, hkrati pa besedilo tudi vrednotiti. Prav tako boste razlagalni esej pisali lažje, če boste dobro poznavali literarno teorijo, saj je pri tem tipu eseja potrebno besedilo ne le vsebinsko, temveč tudi slogovno opredeliti.

Na samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili odlomek iz izbranega literarnega dela in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. To tudi pomeni, da boste svojemu eseju morali naslov postaviti sami. Čeprav so načini pisanja lahko različni, saj so interpretacije in s tem doživljanje literarnega besedila različne, pa naj vam bodo to smernice, da v svojem razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.

Primer: 

Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi (odlomek)
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi, Zbrani spisi, Peti zvezek, Ljubljana, Nova Založba, 1927, str.  18 – 21.

ŽUPNIK. Kako ste blagi! Vsak kozarec vina, ki ga darujete siromaku, Vam bo nekdaj stoterno povrnjen.

KANTOR. Vedro za kozarec. (Trčita s kozarcema.) Na Vaše zdravje!

ŽUPNIK. Na Vaše, naš poslanec!

KANTOR: V suknji ga še nimam, poslanstva. – (Vstane.) Jaz ne vem, da je meni vsaka stvar tako strahovito težka, pot do najbližjega cilja tako dolga! Kar se drugim ljudem, ki so slabši in bojazljivejši od mene, kar tako posreči, je zame skoro nedosežno: razmakniti moram prej devetero zidov… Nekaj ostudnega, strašnega je med mano in zadnjim ciljem… kakor velika senca hodi pred mano. Jaz ne morem svobodno, brezskrbno poseči po stvari, ki bi jo rad; pravijo, da kradem, da sem brutalen … In tako je naposled res treba, da je človek okruten, ko mu je potlej žal; ali česar zlepa ne doseže, to je pač treba, da doseže zgrda. Jaz vem, da nisem  bil zmirom blag in oblizan in obziren – ali kakšni so drugi? Kdor kaj pridobi, oškoduje svojega soseda. Na cesti ne leži ne bogastvo, ne oblast, vse to je v suknjah drugih ljudi. Pravijo, da sem se bil obogatil na brutalen način, - rad bi vedel, kako bogaté drugi!

ŽUPNIK. Je že tako božja volja, da so na eni strani premožni, na drugi pa siromašni ljudje! Ničesar Vam ne morejo očitati.

KANTOR. Ničesar ne, da! To je samo odločnost in moč: kdor je močan, hodi navzgor, bojazljivci in slabiči drsajo navzdol. Ničesar mi ne morejo očitati, ali vendar mi očitajo, - to je tista senca, ki hodi pred meno. – Pri tejle priči Vam dam svoje kraljestvo, če mi pokažete človeka, ki bi dejal za mojim hrbtom, da sem pošten, da nisem ne krade, ne ubijal.

ŽUPNIK. Gospod Kantor! –

KANTOR. Glejte, spravil sem Vas v zadrego. Ko sem bil v mestu in sem govoril z ljudmi zaradi volitev, ali veste, kako so me gledali? Kakor da bi bil prišel naravnost izpod vislic. Ne vem, če bi mi bil kdo ponudil roko, da bi je ne bil iztegnil sam…

ŽUPNIK (obotavljaje, neodločno). Vsak človek ima sovražnikov, vsak človek…

KANTOR. Povejte mi naravnost: kadar Vas povprašajo, ali boste odgovorili z lahko vestjo: »Kantor je poštenjak in nobene pege ni na njegovem življenju«?

ŽUPNIK (vstane, iztegne roko).  Od danes naprej , gospod Kantor, z lahko vestjó.

KANTOR (ne prime roke, toči; pomolči nekoliko, potem  hladno, s komaj vidnim nasmehom na ustnicah). Hvala! –

ŽUPNIK (hitro).  Ne… gospod Kantor … ne … nisem mislil tako … Prepričan sem bil zmirom.

KANTOR. Mislili ste to, kar je v zraku, kar mislijo vsi: da sem si bil prisleparil, skradel svoje bogastvo. To ste mislili.

ŽUPNIK. O … ne, ne gospod Kantor … ne, ne! Kako bi mogel potem zahtevati od Vas, da bi mi postavili farovž na svoje stroške … in hlev … Da povem po pravici … tudi do mene so že prišle tiste govorice …

KANTOR (sede, pazljivo, srepo). Katere?

ŽUPNIK. Jaz se nisem menil zanje –

KANTOR. Katere govorice?

ŽUPNIK (séde, tišje, obotavljaje).  Zaradi Martina Kantorja, Vašega bratranca …

KANTOR (nestrpno, se skloni naprej). No? Kaj pa je bilo z njim?

ŽUPNIK (počasi zamahne). I … no … da ste se polastili njegovega premoženja … da ste oškodovali njegovo hčer…

KANTOR. In kaj še?

ŽUPNIK (začuden). Nič drugega…

KANTOR (kakor da bi se oddahnil, mirnejše, skoro veselo). Da sem se polastil njegovega premoženja! Saj se pač spominjate, kakšno je bilo to premoženje… treba je bilo čisto znova začeti… Opekarnica, pivovarnica in vse skupaj ni bilo takrat pol solda vredno. Naj počiva v miru, - pijanec je bil in le sreča za njegovo hčer, da je umrl… nič drugega mi ne očitajo, pravite?

ŽUPNIK (v zadregi, začuden). O – nič!

KANTOR. No, na Vaše zdravje, gospod župnik. – (Pije.) Da bi le vsak lahko kradel, kakor jaz! Pijanec je bil in ko bi za časa ne bil umrl, bi bila njegova hči danes bosa in naga.

ŽUPNIK (se nasloni, z drugim glasom, da bi prekinil razgovor). Pravijo, da mislite v klošter z njo.

KANTOR. Bolehna je, tišči se v kotu in premišljuje, čisto kot njen oče. In če jo vidijo tako bledo, suhotno, plašljivo – precej kažejo name, jeroba: »Okradel jo je in zdaj jo sovraži!« Povem Vam naravnost, da se je skoro bojim.

ŽUPNIK. Ljudje so hudobni.

KANTOR. Tam bo živela v miru: zadovoljna bo i n tudi jaz bom zadovoljen. (Gre proti domači sobi, govori vanjo.) Hana! Pokliči Nino dol! – (Se vrne.) Dal bi jo bil v kakšno šolo – pa ko je zmirom bolehna, čemu bi jo mučil brez potrebe? (Zunaj se zasliši otroški krik.)

Kantor je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen. Umestite odlomek v dogajalni prostor in čas. Kakšen je odnos župnika do Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi okoristiti? Kakšen je odnos drugih prebivalcev trga? Maks Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu predoči njegove grehe? Katere grehe mu ima očitati? Ali kralj na koncu propade ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev.

Najprej natančno preberite odlomek in navodila za pisanje eseja. Pisanja razlagalnega eseja se boste lotili, če ste dramo zelo dobro prebrali, predvsem pa, če so se vam ob branju odlomka utrnili posebni občutki, doživljanja. Če vas je vsebina odlomka pustila hladne in ob branju niste občutili ničesar ali so ti občutki medli in vas ne navdihnejo, potem je boljše, da na izpitu izberete razpravljalni esej. 

V odlomku si označite besede, ki so se vas najbolj dotaknile. V navodilih si lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju, predvsem pa vas opominjale, o čem pisati. 

Ko dobro preberete odlomek in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne postavke navodil.

→ Kantor je vaški veljak, ki med sovaščani ni najbolj priljubljen. Umestite odlomek v dogajalni prostor in čas.

Odlomek umestite v dogajalni prostor in čas, tako da predstavite ključne elemente dogajanja, v katerem dejanju se odlomek nahaja, dogodke, ki vodijo do pogovora med Kantorjem in župnikom in kaj sledi. Pojasnite tudi okoliščine, ki so vodile do trenutka, opisanega v odlomku.

→ Kakšen je odnos župnika do Kantorja v odlomku? Mu je naklonjen ali se le želi okoristiti

Opišite odnos, vedenje župnika do Kantorja. Ali je ta pristen ali se za njim skrivajo drugi načrti? Pojasnite kakšne namere vodijo župnika, da Kantorju nameni svojo podporo. Pojasnite ali je bil župnik Kantorju od nekdaj tako naklonjen. Utemeljite svoje stališče. Lahko predstavite tudi kritični pogled na vedenje župnika in zakaj se vam zdi takšno vedenje od župnika neprimerno ali primerno. Opišete lahko tudi, kakšne vrednote mora imeti župnik kot javna oseba.

→ Kakšen je odnos drugih prebivalcev trga

Kot ste pred tem opisali odnos župnika do Kantorja, na tem mestu opišite tudi odnos drugih prebivalcev trga do samooklicanega kralja. Opišite, kakšno je splošno vzdušje na trgu. 

→ Maks Krnec je edini, ki se Kantorju zoperstavi, mu predoči njegove grehe? Katere grehe mu ima očitati?

Na kratko predstavite Maksa Krneca, njegove lastnosti in vrednote ter za kaj se zavzema. Opišite, kaj očita Kantorju.

→ Ali kralj na koncu propade ali še močneje zavlada? Utemeljite svojo odločitev. 

Opredelite se do vprašanja in nato utemeljite svojo odločitev. Navedite razloge za svojo odločitev.


Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja. Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje. 

Smernice iz navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v svojem odstavku.

Ker pa je za esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih idej, je pomembno, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo, dokazujejo in se nazadnje zaokrožijo v zaključku.

Povezanost boste najlažje dosegli, če boste svoje občutke, razmišljanja oblikovali na način, da si bodo smiselno sledile. Izogibajte se preskakovanju misli, stališč. In če eno misel že opišete v enem odstavku, je ne ponavljajte v drugem, razen če vam služi kot argument drugemu stališču.

Kako bi vi napisali razlagalni esej? Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko do 25. 4. pošljete na literarnica@gmail.com. Na vašo željo vam bom podala opisno oceno s predlogi, kako besedilo še izboljšati.

Kako pisati razpravljalni esej

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo za slovenščino določa, da pri pisanju razpravljalnega eseja dijak dokaže svojo zmožnost razpravljanja o književnosti, problemskega, raziskovalnega in ustvarjalnega branja književnih besedil, njihovega primerjanja, vrednotenja in uvrščanja v kontekst.

Več o tem smo pisali v tejle objavi, tokrat pa se bomo posvetili samemu tipu razpravljalnega eseja, kaj lahko na maturitetnem izpitu pričakujete in kako se pisanja razpravljalnega eseja lahko lotite.

Primer, ki ga bomo obravnavali je primer, ne dejanska tema, ki jo lahko pričakujete na izpitu, vsekakor pa bo dobra vaja, da boste na izpitu, še posebej če ste napotkom za pisanje eseja sledili do zdaj, znali pisati o kateri koli temi, ki jo boste dobili.

Kot že samo ime pove, razpravljalni esej od vas zahteva, da o določeni temi, problemu, vprašanju razpravljate, pa tudi primerjate, pojasnjujete, razvrščate, vrednotite itd.

Na samem izpitu boste za razpravljalni esej dobili naslov in do pet smernic, kako vsebinsko esej zastaviti. Te smernice naj vam bodo vodilo, da v svojem razmišljanju ne zaidete od predlagane teme.

Primer: Navidezna norost, iskanje pravice in reševanje sveta

Tako osrednji lik istoimenske drame Hamlet kot osrednji lik Fizikov Möbius sta za dosego svojega cilja izbrala, da bosta pred svetom igrala norca. Kateri so razlogi, ki vodijo Hamleta pri maščevanju očetove smrti? Bi jih lahko primerjali z razlogi Möbiusa, da se odloči za življenje v norišnici? Kaj sta hotela z navidezno norostjo doseči? Opišite, kako odločitev vpliva na njuni življenji, na razvoj dogodkov. Ali jima uspe doseči zadani cilj ali se jima ta izmakne?

Najprej natančno preberite naslov in navodila za pisanje eseja. V navodilih si lahko podčrtate ključne besede, ki vas bodo usmerjale pri pisanju, predvsem pa vas opominjale, o čem pisati. Vsekakor ne boste pisali o nečem, česar navodila od vas ne zahtevajo. V tem primeru ne boste pisali o razlogih za umor svojega brata. (Vendar pa boste umor Hamletovega očeta verjetno navedli kot enega od razlogov za Hamletovo izbiro navidezne norosti). Pomembno je, da se držite predlagane teme, saj vsa odstopanja od navodil pri ocenjevanju pomenijo odbitek točk.

Ko si dobro preberete naslov in navodila, se lotite osnutka. Najlažje se boste držali zastavljene teme, če si boste odgovorili na posamezne postavke navodil.

→ Tako osrednji lik istoimenske drame Hamlet kot osrednji lik Fizikov Möbius sta za dosego svojega cilja izbrala, da bosta pred svetom igrala norca. Kateri so razlogi, ki vodijo Hamleta pri maščevanju očetove smrti?
 
Na tem mestu predstavite ključne elemente oziroma razloge, ki so Hamleta vodili k odločitvi, da za svet postane norec.

→ Bi jih lahko primerjali z razlogi Möbiusa, da se odloči za življenje v norišnici?

Najprej predstavite Möbiusove razloge za zavestno življenje v norišnici in izdajanje za norega. Nato te razloge primerjajte s Hamletovimi. V čem so si podobni, če sploh in v čem ne.

→ Kaj sta hotela z navidezno norostjo doseči?

Predstavite cilj vsakega od likov, ki sta ga hotela s svojo odločitvijo doseči. Predstavite tudi svoj pogled na njuno odločitev in zastavljeni cilj. Se vam je njuna odločitev zdela prava ali bi lahko ravnala drugače? Argumentirajte svoje stališče.

→ Opišite, kako odločitev vpliva na njuni življenje, na razvoj dogodkov.  Ali jima uspe doseči zadani cilj ali se jima ta izmakne?

Tukaj se osredotočite na nekaj ključnih dogodkov v razvoju ene in druge drame, ki so posledica odločitve osrednjega lika in kako posamezna odločitev vpliva na njegovo življenje. Poiščite podobnosti ali razlike med obema zgodbama. Opredelite se ali je Hamletu in Möbisusu uspelo doseči zastavljen cilj in utemeljitev vaš odgovor.
Z odgovori na postavke navodil boste dobili smernice za pisanje eseja. Odgovore si zapišite v alinejah, v obliki miselnega vzorca ali na kakršen koli drug način, ki vam bo najlažje služil za nadaljnje pisanje.

Osnutek ste napisali, sedaj pa vas čaka pisanje eseja. Najlažje bi bilo, da bi usmeritve iz osnutka le zapisali v povedi, vendar pa mora biti besedilo eseja tako vsebinsko kot po zgradbi smiselno povezano in oblikovano.

Verjetno se vam bo že med pisanjem osnutka zastavil problem, katerega boste želeli utemeljiti in zagovarjati. Drugače o njem razmislite in si ga zastavite. Problem boste izpostavili v uvodu, nato pa se boste v jedru do njega opredelili, ga razčlenili, argumentirali, postavili tudi protiargumente, in ga v zaključku smiselno zaokrožili, ga potrdili. Smernice iz navodil so vam lahko vodilo za zgradbo jedra, se pravi da boste vsako postavko obravnavali v svojem odstavku.

Ker pa je za esej pomembno, da deluje kot smiselna celota in ne samo kot skupek nepovezanih idej, je treba, da svoje misli, stališča, smiselno povežete, da se misli skozi besedilo eseja razvijajo, druga drugo potrjujejo ali zanikajo, dokazujejo in se nazadnje zaokrožijo v zaključku. Povezanost boste najlažje dosegli, če boste problem zastavili, oblikovali na način, da bo, kot ključni element celotne vsebine, povezoval vse nadaljnje trditve, ki jih boste v jedru opredelili.

Vse pisne izdelke, ki jih boste napisali na podlagi zgornjega primera razpravljalnega eseja, lahko do 25. 4. pošljete na literarnica@gmail.com. Na vašo željo vam bom podala opisno oceno s predlogi, kako besedilo še izboljšati.

Zakaj je dobro vedeti, kakšna so merila za ocenjevanje eseja na maturi?

Kakšni so cilji maturitetnega eseja?

Preden se lotimo obravnave primerjalnega in razlagalnega eseja na primerih, bomo pogledali še kakšna so merila za ocenjevanje eseja. Čeprav so merila za ocenjevanje eseja namenjena ocenjevalcem, je vseeno dobro, da ste seznanjeni z načinom in postopkom, kako bodo ocenjevalci ocenjevali vaš esej. To vam lahko pomaga pri samem pisanju, saj boste bolj pozorni, kako pisati, da boste dosegli čim višje število točk.

Esej vam bo prinesel kar 50 odstotkov ocene na izpitu iz slovenščine, ki je sestavljen iz treh delov, zato je še toliko bolj pomembno, da se na tem delu res potrudite. Z nekaj vaje in prizadevnosti to niti ne bo tako težko.

Predmetni izpitni katalog določa, da se bo pri eseju ocenjevalo 1.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme s pripovedovanjem, z opisovanjem in označevanjem (v deležu od 20 -30 % ocene eseja), 2.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z vzročno-posledičnim razvijanjem, dokazovanjem trditev in razlaganjem ter s posploševanjem primerjalnih ugotovitev (v deležu 50 – 60 %) in 3.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z razlaganjem in utemeljevanjem vrednostnih meril (20 – 30 % ocene eseja).

Šolski esej se ocenjuje celostno in analitično. Celostno ocenjevanje je kontrolna metoda, ne pa temeljni način za določanje števila točka.

S celostnim ocenjevanjem se določa ali je obravnavanje izhodiščne teme zanimivo, prepričljivo, zrelo, včasih tudi izvirno. Kandidat k temi pristopa z več različnih gledišč (svojih ali strokovnih), z argumenti. Izpeljuje ustrezne zaključke. Obvlada primerjavo z analizo, sintetiziranje in vrednotenje. Ocenjuje se tudi ali je besedilo koherentno, njegova zgradba pa ustrezna. Besedišče je bogato, vsebuje tudi subjektivne (izvirne) besedne zveze, ki so funkcionalno povezane z literarnovednimi termini. Kandidat obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

Če boste zadostili zgoraj opisanim merilom, boste prejeli oceno odlično. Vsako odstopanje od meril, vam bo celotno oceno znižalo.

Ko bo ocenjevalec prebral vaš esej in ga na podlagi zgornjih meril celostno ocenil, bo z analitično metodo to oceno še preveril.

Pri analitičnem ocenjevanju bo ocenjevalec  besedilo ovrednotil s točkami na vsebinskem in jezikovnem področju, in sicer:

I.          vaš razpravljalni šolski esej bo ocenjen odlično, če boste pri vsaki posamezni postavki zadostili naslednjim merilom:

A)     Vsebina (do 30 točk):

-          povezanost z izhodiščno temo,

-          kakovost problemske obravnave snovi: primerjanja, razčlenjevanja, posploševanja, utemeljevanja trditev in vrednotenja.

B)      Jezik (do 20 točk):

1.       Jezikovna pravilnost (do 8 točk):

-          ustrezna raba ločil in drugih pravopisnih sestavin,

-          raba ustreznih besednih oblik,

-          pomensko ustrezna raba besed, ustrezno tvorjenje besede,

-          ustrezno tvorjena poved,

-          ustrezno pomensko razmerje med stavki in povedmi, ustrezno oblikovano razmerje      med stavki in povedmi.

2.       Slog (do 6 točk):

-          utemeljena raba slogovno zaznamovanih besed in oblik ter stavčnih konstrukcij,

-          upoštevanje drugih načel uspešnega sporočanja.

3.       Zgradba (do 6 točk):

-          besedilo ima naslov,

-          skladanje med zunanjo in notranjo členitvijo,

-          upoštevanje obsega (najmanj 700 besed),

-          prisotnost uvoda in zaključka,

-          povezanost sestavin besedila.

Navedena merila veljajo za šolski esej v predpisanem obsegu, torej najmanj 700 do 1000 besed. Če besedilo presega predpisano zgornjo mejo besed za nekaj (deset) besed, v večini primerov ne boste deležni odbitka točk.

Ravno nasprotno pa bo, če ne boste dosegli spodnje meje predpisanih besed. V tem primeru bodo besedila z manj kot 600 besedami ocenjevana po posebnem točkovniku, kjer je število možnih doseženih točk sorazmerno s številom besed. Manj, ko boste napisali besed, manj točk boste imeli priložnost usvojiti.           

II.         vaš razlagalni esej bo ocenjen odlično, če boste zadostili spodnjim merilo:

A)     vsebina (do 30 točk):

-          povezanost z izhodiščno temo,

-          zanimivost in izvirnost ubeseditve doživetja,

-          kakovost ciljnih ravnin  razlage besedil: prepoznavanja, poimenovanja, razumevanja pomena in vloge sestavin, vrednotenja in uvrščanja/umestitve.

B)      Jezik (do 20 točk):

1.       Jezikovna pravilnost (do 8 točka):

-          ustrezna raba ločil in drugih pravopisnih sestavin,

-          raba ustreznih besednih oblik,

-          pomensko ustrezna raba besed, ustrezno tvorjene besede,

-          ustrezno tvorjena poved,

-          ustrezno pomensko razmerje med stavki in povedmi,

-          ustrezno oblikovno razmerje med stavki in povedmi.

2.       Slog (do 6 točk):

-          utemeljena raba slogovno zaznamovanih besed in oblik ter stavčnih konstrukcij,

-          upoštevanje drugih načel uspešnega sporočanja.

3.       Zgradba (do 6 točk):

-          skladje med zunanjo in notranjo razčlenitvijo,

-          upoštevanje obsega (najmanj 700 besed),

-          prisotnost uvoda in zaključka,

-          povezanost sestavin besedila.

Tudi pri razlagalnemu eseju velja, da so merila določena za besedila, ki so napisana v predpisanem obsegu (700 do 1000 besed). Tudi pri tem tipu eseja prekoračitev zgornje meje števila besed, ne bo kaznovana z odbitkom točk. Bodo pa imela besedila z nižjim številom točk, manj možnosti za usvojitev visokega števila točk.

Torej, s premišljenim, razčlenjenim, dobro utemeljenim, pa tudi čitljivim in pravopisno ustreznim esejem, v katerem jasno izrazite in zastopate svoje stališče, boste dosegli zelo dobro oceno na izpitu.

Ste pripravljeni?