Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo oziroma pesnitev in na zaključno festivalno prireditev Zlet literarnih zavetnikov, katerih razpisna tematika je letos Šah mat ali Kralj je mrtev!
A to še zdaleč ne pomeni, da ste k pisanju vabljeni samo ljubitelji in poznavalci šahovske igre. Z izvirnim, še neobjavljenim prispevkom lahko sodelujete vsi, ki bijete vsakodnevne boje z bolj ali manj črno-belimi življenjskimi pravili in ste marsikdaj primorani zadati oziroma priznati poraz. A tokrat ne: z ubeseditvijo črno-bele metafore življenja lahko kvečjemu kaj pridobite in si priigrate celo laskav naziv literarni zavetnik/zavetnica!
Več o natečaju in oddaji prispevkov najdete na povezavi https://www.zavetnik.si/razpis/.
Že nekaj časa razmišljam, da bi se lotila pisanja pesmi. To seveda pomeni za čisto svoje lastne oči in ušesa, saj vem, da to ne bodo izdelki kakšne visoke pesniške kakovosti. Zavedam pa se, da je poezija posebna vrsta izražanja, ki je sicer brez pravila, a je potrebno vseeno upoštevati nekatera pravila ali usmeritve.
Tudi brati poezijo je posebne vrste branje, potrebuje posebno vrsto pozornosti in razumevanja.
Če bi bilo po moje, bi vsi pisali in brali, poezijo ali prozo, zato me še toliko bolj veseli, ko se k pisanju spodbuja mlade, in Pesniška olimpiada vsako leto razpisuje pesniški natečaj za dijake in študente, ki bo letos potekal že 19., kar je zelo hvalevredna letnica.
Prav tako pa že 8. k pesniškemu ustvarjanju spodbuja učence vseh razredov osnovne šole.
Zato hitro k pesnikovanju in do 29. oktobra pošljite deset avtorskih pesmi organizatorjem natečaja.
Več informacij dobite na: https://pesniska-olimpijada.si/index.php/trenutni-razpisi.
V sebi vsi skrivamo poeta. Vsaj tak občutek dajejo vsi pozitivni odzivi na zadnje objave o poeziji. In tudi mene je tema in pisanje o njej navdušilo, da se ji še malo posvetim.
Kot smo pisali v prejšnji objavi, je ena od mnogih dobrih lastnosti tudi ta, da poezija skoraj ne pozna pravil, temveč bolj usmeritve dokler ima obliko pesmi.
A ko se posvetimo že sami obliki, spoznamo, da ta ni tako enostranska, kot bi lahko iz prejšnje objave sklepali.
Tako ugotovimo, da poezija pozna različne oblike, raznovrstne oblike, ki vsaka sporoča poseben ton pesniškega izražanja. A četudi odmislimo same pesniške oblike, ima sama pesem posebno zgradbo. Deljena je na vrstice in kitice. Vsaka vrstica je sestavljena iz verza in besedilo po navadi sledi določeni ritmičnosti, rimi. In že v teh osnovnih elementih pesmi se kaže njeno bistvo in edinstvenost, ki nakazuje, da pisanje določene pesniške oblike od pesnika pa zahteva oster, pronicljiv um.
Nisem pesnica, tudi malo konkretnih usmeritev, kako pisati pesmi, lahko dam, a vseeno me je prejšnji teden spodbodlo, da bi eno objavo posvetila tudi pesništvu, pesmim in kako jih pisati.
Pisanje poezije je lahko dober način ustvarjalnega, drugačnega razmišljanja, da gremo iz sebe, iz ustaljenega mišljenja in poskušamo, vsaj s podobami in opisi, ustvariti nekaj drugačnega. Pri pisanju poezije si lahko pomagamo z znanjem in vajami pisanja proze, pri dejanskem izdelku pa moramo imeti v mislih specifičnost poezije.
V mislih imam nekako zasidrano prepričanje, da je poezija namenjena izražanju svojih najglobljih čustev in občutkov o čemerkoli. Nekako so mi v spominu ostali vsi romantični pesniki in njihove večinoma neuslišane ljubezni. Poezija pa je lahko tudi kritična, izpostavlja probleme družbe, družbene razmere in še več. Predvsem pa je poeziji in pesnikom skupno, da vidijo, dojemajo in opisujejo svet okoli sebe.
21. marec je res poseben datum. Ne samo da je prvi pomladni dan, temveč je tudi svetovni dan lutkarjev, Downovega sindroma, (mednarodni dan) gozdov, verjetno še česa in seveda tudi poezije.
V duhu prejšnje objave in poklonu nekaterim svetovnim dnevom, povezanih z literaturo, je prav, da na Literarnici pozornost posvetimo tudi poeziji, ki naj bi bila po poročanju medijev veliko manj razširjena kot proza, jo piše manj ljudi - pesnikov, jo bere manj bralcev in posledično poezijo, pesniške zbirke manj kupujemo.
Statistični podatki sicer ne kažejo tako slabe slike. Morda poezije na leto izide manj kot proze, a še vedno na leto izide v povprečju od 200 do 250 zbirk, kar niso tako slabe številke.
Poezija je skozi zgodovino vedno predstavljala steber pisnega in govornega ustvarjanja ter bila stoletja glavna pripovedna, izpovedna zvrst.
Tako so bili največji svetovni literati pesniki ali so pisali v verzu, tako recimo Shakespeare in njegove drame, Dante in njegova Božanska komedija, Homer in njegovi epi, trubadurji, romantični pesniki in seznam bi se lahko nadaljeval.
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo oziroma pesnitev in na zaključno festivalno prireditev Zlet literarnih zavetnikov, katerih razpisna tematika je letos Šah mat ali Kralj je mrtev! 
