torek, 29. november 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Pesniška oblika

Ste že dregnili svojega pesniškega genija na plan? Danes se nam obeta povesem svojevrsten izziv. Ali pa tudi ne, saj so vsi ustvarjalno-pisalni izzivi usmerjeni k spodbujanju ustvarjalna novih, drugačnih stvari. Zakaj potem ne bi sestavili tudi svoje pesniške oblike.

Zadnja dva tedna smo spoznavali sonet, ki ima poleg ustaljene oblike tudi ustaljen ritem - jamski enajsterec, ki to lahko zelo kmalu ne postane, če tudi ne izmenjavamo naglašenih in nenaglašenih zlogov, temveč postane drugačna rima, lahko tudi drugačna pesniška oblika


Kakšna bi bila vaša, čisto svojevrstna pesniška oblika? Koliko kitic bi imela, koliko verzov? Kakšen ritem bi pela?

Veselo pisanje!

petek, 25. november 2016

Alahu ni treba

Vsake toliko časa vzamem v roke knjigo, ki me dregne iz mojega območja udobja. Seveda, lepo je brati kriminalke. Všeč so mi. Zelo lepo je brati romane, ki se sicer dotikajo zelo konkretnih življenjskih situacij, tudi stisk. Človeku dajo vpogled v drugačno razmišljanje. A vseeno pusti v zavesti nekakšno varovalo, da je vseeno vse skupaj le fikcija. Lahko se tolažimo, da ni resnično, četudi obravnava zelo življenjske in za nekatera še preveč resnične boje in bolečine.

Vedno pa omahujem pri delih, ki dejansko opisujejo realno in resnično situacijo. Tako delo je Alahu ni treba, sierraleonskega pisatelja Ahmadoua Kouroume.

Opisuje zgodbo deset ali dvanajstletnega (še sam ne vem, ker mu je babica rekla nekaj, mama pa drugače) dečka Birahima, otroka-vojaka, ki se po smrti matere, kljub temu, da ima v domači vasi še babico, odpravi na pot v Liberijo k teti, ki po melinkiški tradiciji, plemena, kateremu pripada, postane njegova druga mati. 

Že pred tem je otrok ceste. Šolo pusti že zelo kmalu in se klati po cestah. Oče je umrl, ko je bil še zelo otrok in se ga niti ne spominja.

Ko zapusti rodno vas, njegova pot postane nenehen boj za preživetje, ki mu je edino življenjsko vodilo. Da bi svoj osebni cilj - preživeti in priti k teti v Liberijo lahko uresničil, postane otrok-vojak. Tako se na poti znajde v viharju državljanskih vojn in plemenskih obračunov v Sierra Leone in Liberiji. 

torek, 22. november 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Sonet in 14 besed

Nadaljujemo s pesniškim ustvarjanjem. Tudi tokrat se bomo posvetili sonetu, vendar malo drugače.

Prejšnji teden ste lahko pesnili poljubno, tokrat pa bomo dodali, poleg osnovne pesniške oblike, še nekaj sestavin.


Napišite sonet. Tokratni preobrat v ustvarjalno-pisalnem izzivu pa je, da v vsaki kitici uporabite eno izmed predlaganih besed. Besedo uporabite samo enkrat, v katero kitico jo boste umestili pa je povsem vaša izbira.

porcelan
šumenje
potovanje
trdnjava
nebo
čaša
prostranost
zadaj
skrivati
kraljična
kristali
žuborenje
iskanje
opazovati

Veselo pisanje!

petek, 18. november 2016

Kdaj so jesenske počitnice postale krompirjeve?

Priznam, da slovnica ni moja močna točka. In se v njej tudi ne trudim biti popolna. Bolj pomembna mi je lepa beseda. Morda lepa ni ravno pravi izraz, a veliko dam na izrazje, na bogato in pomensko polno uporabo besed. Navdušuje me pomen in moč besed, da sestavimo pomensko polne stavke in misli, s katerimi smo lahko prijazni, sočutni, s katerimi lahko prepričamo, na žalost tudi manipuliramo. S pravo izbiro besed, lahko ustvarimo močne pomene.

Slovenščina se mi zdi, morda zaradi edinega razloga, ker je moj materni jezik, mislim pa da tudi zaradi številnih posebnosti, zaradi katerih se marsikomu jezik zdi težak, zelo lep jezik, s pomensko močnimi besedami in izrazi.

Tako me morda ne zmoti vsaka vejica (ušesa vendarle bolj napnem pri uporabi rodilnika in svojine),  zmotijo me izrazi, ki si jih sposojamo iz drugih jezikov in ki v našem okolju nimajo nobenega posebnega pomena, le da se, predvidevam, da je to razlog za začetek njihove uporabe, dobro slišijo.

Eden takih izrazov so krompirjeve počitnice. Kaj to pomeni? Kakšne počitnico so to? Ali to pomeni, da bomo imeli v tistem času veliko krompirja? Tistega pravega, še rajši tistega, ki pomeni srečo? Ali bomo lahko jedli le kropmir? Včasih smo otroci vedeli, kaj so jeseneske počitnice in kaj nas čaka. Sedaj pa se ne ve. Izraz, ki s slovenskim prostorom nima ničesar skupnega, pa ne da slutiti, na kaj napeljuje njegov pomen. 

Torej, ko je v osnovno šolo hodila moja generacija in tudi nekaj generacij za mano, smo vsako jesen, proti koncu oktobra, odšli na jesenske počitnice. Pred nekaj leti pa se je nenadoma za isto šolsko obdobje pojavil izraz krompirjeve počitnice. Z izrazom ni nič narobe, je lep, slovenski izraz (vsaj s slovenskimi besedami in ne tujkami), niso recimo to kartofel počitnice. Je pa pomensko izraz vprašljiv.



torek, 15. november 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Sonet

Kljub preteklim poskusom pisanja poezije, mi pesništvo ne leži. Nekako ne najdem besed, da bi izrazila svoje misli. Zato toliko bolj občudujem ljudi, ki jim uspe v pesniške oblike spraviti zgodbo celotnega romana.

Je pa pisanje pesmi zelo priročen ustvarjalno-pisalni izziv. Po navadi tisti, ki se s pesništvom ne znajdemo najbolje, odpremo svojo ustvarjalno žilico za pesništvo.

Tako se bomo tokrat posvetili sonetu.


Sonet je pesniška oblika, sestavljena iz 4 kitic. Prvi dve sta širi vrstični, drugi tri vrstični. Verz je jamski enajsterec, kar pomeni, da ima 11 zlogov, izmenjujejo pa se poudarjeni in nepoudarjeni zlogi. Rima pa je v kvartini oklepajoča: a b b a, v tercini pa svobodna. 

Napišite svoj sonet na poljubno tematiko. Kar vas v danem trenutku navdihne.


Veselo pisanje!

petek, 11. november 2016

Zakaj moramo otrokom pustiti, da se čim več igrajo

V Sloveniji imamo devetletno osnovno šola že več kot petnajst let. Ena večjih novosti in razlik od osemletne osnovne šole je bila, da otroci sedaj v šolo vstopajo s šestimi leti. 

V zadnjih objavah smo se veliko posvečali različnim vidikom spodbujanja in ne zaviranja ustvarjalnosti ter pisanja predvsem v povezavi s šolo in vpetostjo otrok v šolski sitem, ki temu ni ravno najbolj naklonjen.

Videli pa smo tudi, da lahko marsikaj starši naredimo doma in izven šolskega okolja, da otroke spodbudimo k aktivnostim, ki jim omogočamo, da ohranjajo svoj otroški pogled na svet in uživajo biti otroci.

Z zgodnjim vstopom v šolo, predvsem pa z raznoraznimi obšolskim dejavnostim otrokom vzamemo to otroškost in prirojeno radovednost ter vedoželjnost.

Pogosto slišim mame (namerno sem napisala mame in ne starše, saj ta tematika po mojih izkušnjah skrbi predvsem mame) razglabljati, da je otrok pri šestih letih še premajhen za nastop formalnega izobraževanja. Z njimi se povsem strinjam, a ne zato ker bi se mi zdeli otroci pri teh letih nebogljeni in še ne sposobni formalnega učenja. Človek je v tem smislu v otroških letih najbolj prilagodljiv in najbolj sposoben sprejemanja široke palete informacij. Zgodnji vstop v šolo se mi ne zdi dober predvsem zaradi tega, ker večinoma otroci po vstopu v šolo nimajo več veliko ali sploh priložnosti biti otroci.

torek, 8. november 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Dežnik in škornji

Glede na deževne dneve, ki nas spremljajo zadnje dni, je več kot ustrezno, da ustvarjalno-pisalni izziv posvetimo deževni tematiki. 

Sama imam dež in vodo vsake vrste zelo rada in s primerno obutvijo in opremo, je tudi sprehod v večjem nalivu lahko zelo zabaven.


Uporabite do 70 besed in napišite zgodbo o dežniku in škornjih.

Veselo pisanje!

torek, 1. november 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Noč čarovnic

Prazniki so vedno dobra tema za ustvarjalno-pisalni izziv in zelo rada si tematiko zanje izposojam pri njih.

Eden takih, ki se je tudi pri nas v zadnjih letih zelo razširil, je noč čarovnic. Sama imam rajši naš pust, ko se tudi zamaskiramo, le da z našimi maskami preženemo zimo, pri noči čarovnic pa so se Kelti, od koder praznik prvotno izvira, našemili v čarovnice in pošasti, saj so verjeti, da se ob polni luni pred dnevom mrtvih (zanj je bil to 31. oktober) mrtvi pokojniki vrnejo med žive in obiščejo svoje domove. Maske so jim služile, da so se skrili pred njimi oz. da jih mrtveci ne bi prepoznali. Navada je bila tudi, da so iz jesenske zelenjave (repa, pesa, krompir) naredili nekakšne lanterne in notri prižgali svečo, da bi mrtvece prestrašili in odgnali.

Sedaj je izrezana buča najbolj simboličen predstavnik praznika in tudi pri nas jo je nekaj dni pred 31. oktobrom opaziti skoraj pri vsaki hiši.


Noč čarovnic je minila. Sveče v buči so izgorele. Odločite se bučo pospraviti, ko nenadoma spregovori.
V 250 besedah opišite nadaljevanje. 

Veselo pisanje!

OBVESTILO: S petkovimi objavami se spet vrnemo 11. novembra. Do takrat pa lahko uživate ob torkovih ustvarjalno-pisalnih izzivih in napišete kakšno dobro zgodbo.