Ustvarjalno pisalni izziv: Pasje življenje

Pasje življenje

Verjamem, da vas je veliko z mislimi že pri prihajajočih praznikih. Nekateri ste tako ali tako na počitnicah. Vseeno pa sem tokrat za vas ponovno pripravila ustvarjalno-pisalni izziv. 

Morda vam bo med prazniki prišlo prav spodbuditi svoje male sive celice k ustvarjalnemu razmišljanju.

1. del

V nekaj stavkih opišite vaš današnji dan ali pa le del dneva. Ni potrebno, da se vam je zgodilo kaj pretresljivo posebnega, morda se je odvila le vsakodnevna rutina. Opišite njo!

2. del

Sedaj vašo zgodbo napišite, kot da bi jo doživljal pes. Ne, izgovor ni, da nimate psa :).

Kakšen je bil njegov dan? Delite svoje zgodbe v komentarjih!

Foto: wallpapers55.com

Kakšna je zgradba eseja?

Zgradba je pomembna sestavina eseja. 

Z današnjo objavo nadaljujemo priprave na esej na maturi. 

Ena od pomembnih sestavin eseja je njegova zgradba, zato je tudi pomembno, kako jo načrtujemo. Pri izpitu vam lahko že samo dobro zasnovan esej prinese lepo število točk.

Pri šolskem eseju njegova zgradba izhaja iz zgradbe spisa in se deli na:
1. uvod, 
2. jedro, 
3. zaključek. 
 
Ta razdelitev je nekoliko poenostavljena, saj ne nakaže tudi že vsebinskega koncepta eseja. 
Verjetno se boste pri pouku učili o malenkost drugačni razporeditvi. Sama predlagam spodnjo, saj razumljiveje nakaže vsebinski načrt in potek eseja. Na tem mestu bomo zato govorili o tezi, antitezi in sintezi, ki pa že bolj opredelijo sam vsebinski očrt eseja. 
 
1. Uvod 
 
Delitev na uvod, jedro in zaključek ni enaka delitvi na tezo, antitezo in sintezo. Uvod sam po sebi ni ekvivalent teze. 
 
Pri šolskem eseju v uvodu izpostavimo problem ali temo, ki jo bomo obravnavali v eseju. Po navadi je uvod dolg en odstavek in zajema nekako dva do tri povedi. Problem lahko izpostavimo v obliki vprašanja - da se vprašamo o utemeljenosti izpostavljenega problema, lahko pa v trdilni obliki - da utemeljenost problema (po)trdimo ali zanikamo. Uvodni problem je lahko zastavljen tudi v obliki citata. Vprašanje oz. trditev vedno izhaja iz danega naslova eseja ali kratkih navodil, ki jih dobite pri izpitni nalogi. 
 
2. Teza in antiteza 


Tako imenovano jedro vsebuje dva elementa: tezo in antitezo. Zelo poenostavljeno bi to pomenilo, da pod tezo spadajo vsi elementi, s katerimi nakažete strinjanje z izpostavljenim problemom, antitezo pa vsi argumenti, s katerimi pokažete, da se s problemom ne strinjate, ga ne podpirate. Torej, navedete argumente za in proti. 
 
Zgradba jedra je odvisna tudi od vaših argumentov. Nekako gre v tej smeri, da vsak argument (za ali proti) izpostavite v svojem odstavku. Tako ta del eseja lahko vsebuje od tri do pet (lahko tudi več ali manj) odstavkov. V tem delu analizirate obravnavani problem. Pojasnjujete, razlagate, utemeljujete, primerjate, izpeljujte posamezne dele, ključne elemente ali odnose. 
 
Če ima zgradba neke svoje zakonitosti, pa jih nima vrstni red. Ni treba, da vedno najprej izpostavite strinjanje s problemom in nato nestrinjanje. Ta vrstni red lahko tudi zamenjate in je odvisen predvsem od vašega stališča do izpostavljenega problema. Če uvodni problem, temo zastavite na način, da ne izraža ali potrjuje vašega mnenja, potem boste najprej argumentirali proti problemu in s tem izrazili vaše stališče do njega. Šele nato boste navajali dejstva za izpostavljen problem. V tem primeru se s temi dejstvi ne boste strinjali. 
 
3. Sinteza 
 
Sinteza je neke vrste zaključek, vendar ni samo povzetek prej spisanega teksta, temveč je predvsem združitev teze in antiteze, nekih skupnih izhodiš, stališč.
 
V sintezi na kratko povzamemo izpostavljen problem, argumente za in argumente proti, nato pa ju povežemo v sklep. 
 
Sinteza lahko poda ali odpre tudi nek nov problem, ki si ga zastavite v obliki vprašanja. Tega problema nadalje ne opredeljujete, saj je že stvar druge razprave. Novega problema pa ne odpirajte na silo. Izpostavite ga res le, če se vam utrne med raziskovanjem argumentov in utemeljevanjem le-teh. 
 
Tudi sinteza je napisana v enem odstavku, je pa nekoliko daljša od uvoda (lahko tudi do 10 povedi). 
 
Pazite pa na dolžino uvoda in zaključka, ki morata biti po dolžini sorazmerno krajša od dolžine jedra. Če imate jedro, ki je dolgo eno stran, potem naj uvod in zaključek zavzameta prostor le nekaj vrstic. 
 
Vaja 
 
Obe deli ste prebrali. Če ste upoštevali korake za pripravo na esej, ste jih prebrali večkrat in jih sedaj vsebinsko in strukturno zelo dobro poznate. 
 
Če ste ob branju vodili dnevnik branja, lahko za temo pobrskate v zapiskih, drugače pa se osredotočite na misel, dogodek, odnos, sporočilo ..., ki se vam je ob branju najbolj vtisnilo v spomin. O temi lahko tudi že razmišljate v povezavi s tematskim sklopom Otroštvo, vendar predlagam, da za vajo najprej napišete esej na temo, ki se vas je ob branju najbolj dotaknila.  

Nastavite si uro. Zastavite si vprašanje, to vam bo hkrati služilo tudi kot problem, ki ga izpostavljate, nato pa skušajte nanj odgovoriti. Odgovore lahko najprej podate v obliki alinej, miselnega vzorca ali krajšega osnutka. Si začrtate zgradbo oz. potek eseja. Navedite argumente za in proti ter sklep. 
 
Ko imate pripravljen osnutek, se lotite še pisanja celotnega eseja. Pri tem bodite pozorni tudi na strukturo stavkov, slovnično pravilnost in slog. Imejte v mislih: če ste med pisanjem navajeni veliko popravljati in prečrtavati, boste potrebovali nekaj časa tudi za čistopis. 
 
Ponovno si lahko nastavite uro in upoštevate predpisano dolžino eseja. Preračunajte, koliko časa ste porabili za pisanje osnutka oz. za prepoznavanje vaših idej in stališč o problemu, preračunajte, koliko časa ste porabili za pisanje eseja, na koncu pa si vedno pustite 15 do 20 minut časa za čistopis. 

Med pisanjem se boste gotovo motili, predvsem pa skušali popravljati svoje mnenje oz. način, kako ste ga izrazili, zato je dobro, da imate na voljo še nekaj časa, če boste morali napisano še enkrat prepisati. 
 
Imate sami drugačen pristop do pisanja eseja? Kako se ga lotite pisati? Kakšni so vaši nasveti za čim boljše priprave?

Foto: learnthat.com

Literarnica je postala zavod

Literarnica - prostor ustvarjalnega pisanja in razmišljanja

Že nekaj časa se je pripravljalo. Po dveh letih pisanja bloga sem prišla do točke, ko sem se morala vprašati ali pisanje bloga popolnoma opustiti, ker mi je enostavno vzelo preveč časa, da bi bilo samo še hobi, ali pa spletni obliko spremeniti v nekaj bolj oprijemljivega. 

Misel o zavodu se mi je v mislih pletla že zelo dolgo časa. In ko sem pomislila, da bi morala svoje sanje ponovno odložiti ali se jim celo odpovedati, vprašanje sploh ni bilo več potrebno. Odločitev je bila na dlani. In odločitev je padla.

Tako sem septembra registrirala zavod - Literarnica, zavod za izobraževanje, kulturo in založništvo!

Kljub neizmernemu veselju in ponosu, ki ga čutim ob tem zame pomembnem koraku, pa se tudi zavedam, da se je pravo delo šele začelo. Na srečo mi ob strani stoji partner in prijatelji, ki mi ne nudijo samo moralne podpore in vzpodbude, temveč mi nemalokrat priskočijo na pomoč z nasveti, predlogi, pregledi itd.

Idej je veliko in veselim se, da jih bom v prihodnje, s svojo navdihujočo ekipo, lahko še bolj poglobljeno in dodelano uresničevala in izvajala. Predvsem pa si želim, da bo vsebina na Literarnici vedno sveža in osvežujoča ter koristna za vas, ki Literarnico spremljate.

KONCEPT USTVARJALNEGA RAZMIŠLJANJA

Ena od naslednjih nalog, kar podjetnih se mi zdi, je oblikovati vaje ustvarjalnega pisanja, ki spodbujajo ustvarjalno razmišljanje. To je nekaj, do česar čutim veliko strast. 

Da bi imela večjo časovno in ustvarjalno svobodo razvijati ta koncept, sem se odločila, da se z ekipo prijavim na natečaj Vse je mogoče.

Vesela bom, da moja prizadevanja podprete z oddanim glasom podpore na naslednji povezavi in sledite navodilom: http://www.vsejemogoce.si/?s=zgodba&id=169

Hvala!

Foto: Literarnica

Ustvarjalno-pisalni izziv: Odlomek

Za danes sem vam pripravila razmišljujoče pisalno ustvarjalni izziv. Nekaj prednosti bodo verjetno imeli tisti, ki se v letošnjem šolskem letu pripravljajo na maturo, je pa to tudi namig za vse ostale.

Preberite spodnji odlomek. 

Ob sredah popoldne, ko se vračam iz šole, in ker mi za naslednji dan ni treba pisati nalog, se grem včasih igrat z Lucienne Panhard, deklico iz mojega razreda. Enake starosti sva, le dva meseca sva narazen in prav tako velika je kot jaz, droben, vesel obraz ima, oči malo postrani in njeni debeli zlati kiti, za kateri porabi njena mama veliko časa, da ju splete, ji segata dlje kot do pasu, ne tako kot moja "mišja repka", ki sta mi le do ramen in ju lahko sama kaj hitro spletem. Lucienne me čaka na vogalu ulic Alésia in Marguerin medtem, ko tečem odložit torbo in povedat, da se grem k njej igrat.

Najprej nekaj vprašanj v zvezi s prebranim odlomkom:

Kako je naslov dela in kdo je avtor?
Odlomek umestite v celotno dogajanje: kaj se dogaja pred tem dogodkom in kaj za njim. 
Kdo pripoveduje in o kom teče zgodba.
Kdo je oseba, ki jo pripovedovalka v odlomu opisuje in kakšen je pripovedovalkin odnos do nje? 

VADNICA: Sedaj pa še malo razmigajmo naše ustvarjalne brbončice.

V odlomku pripovedovalka opisuje dekle, s katero sta si bili v otroštvu blizu. Kljub dokaj nevtralnemu opisu lahko sklepamo, da pripovedovalka čuti do dekleta naklonjenost.

Kakšen opis dekleta bi bil, če bi pripovedovalka do prijateljice čutila strah, jezo, ljubosumje, žalost...? Izberite vodilno čustvo in odlomek napišite ponovno z vidika izbranega čustva.

Vabim vas, da svojo ustvarjalnost delite v komentarjih. Prijetno napletanje novih zgodb!

Foto: dreamstime.com

Kaj je ustvarjalno razmišljanje?

O koristnostih ustvarjalnega pisanja na učenje in učni proces smo na Literarnici že pisali. 

Verjetno ni treba posebej poudarjati (pa vseeno bomo :)), da ustvarjalno pisanje spodbuja tudi ustvarjalno razmišljanje.

V današnji objavi bomo poudarek namenili slednjemu. Definicijo povzemam po BussinessDictionary, ker je kratka in jedrnata.

Ustvarjalno razmišljanje je način gledanja na problem ali situacijo s sveže perspektive, ki spodbuja neobičajne rešitve. Ustvarjalno razmišljanje lahko spodbujamo tako preko nestrukturiranega procesa razmišljanja kot je viharjenje možganov kot tudi preko strukturiranega procesa kot je lateralno razmišljanje. 

Latentno razmišljanje - izraz je vpeljal britanski psiholog dr. Edward de Bono - je tehnika proizvajanja idej in reševanja problemov, s katero ustvarjamo nove koncepte in pogled na stvari na nove načine. Med tem ko logično ("vertikalno") razmišljanje razvija izbrano idejo, stransko ("latentno") razmišljanje izzove sveže ideje ali spremeni ustaljeni okvir razmišljanja. In medtem ko vertikalno razmišljanje poskuša premagati težave, jih lateralno razmišljanje poskuša obiti s povsem drugačnim pristopom.

Na kratko bi lahko latentno razmišljanje označili kot drugačno, ne ravno ustaljeno razmišljanje, pogled z drugega zornega kota.

Za takšno razmišljanje si prizadevamo tudi na Literarnici, kjer se bomo posvečali predvsem ustvarjalnemu razmišljanju, ki ga lahko spodbujamo preko vaj ustvarjalnega pisanja.

Foto: brandsenz.blogspot.com