četrtek, 30. avgust 2012

Branje

Pred pisanjem je tudi branje. Morda se vam zdi trditev samoumevna, vendar premalokrat se zavedamo, da nam pri pisanju branje, tisto "premišljeno", poglobljeno, analitično branje, zelo pomaga. 

Beremo iz užitka, beremo za zabavo in razvedrilo, brati moramo pa tudi poglobljeno in zavestno. Kaj to pomeni?

Da beremo poglobljeno in zavestno pomeni, da ob branju budno spremljamo, raziskujemo, proučujemo pisateljev slog, značajske poteze likov, kako odzivajo v različnih situacijah, kakšna čustva in občutki jih prevevajo, kako se zgodba zapleta, kako se razplete, kdaj določeni liki vstopajo v dogajanje in kdaj iz njega izstopijo - Je to ključni moment dogajanja?, in da smo pozorni še na druge podrobnosti.

Z branjem si bogatimo tudi besedni zaklad, ki nam bo pri oblikovanju jasnega in tekočega besedila prišel zelo prav.

Z branjem se nam porajajo tudi nove ideje za snov, za zasnovo likov, za zgodbo ali samo za določen segment.

Vadnica 1: V knjigi, ki jo trenutno berete (ni važno ali berete ljubezenski roman, filozofsko razpravo ali pesem, potrebno bo samo malo iznajdljivosti in prilagajanja) izberite odlomek. Dobro ga preučite. Kako pisec oblikuje svoje ideje? Je tekst tekoč, razumljiv, suhoparen? Kaj želi sporočiti in kako to doseže? Kdo so liki? Kakšne so njihove lastnosti? Kaj čutijo? Kaj in kako govorijo?
Ideje, opažanja si zapišite.

Vadnica 2: Ob branju zgodbe ob določenem dogodku prenehajte brati in skušajte predvideti nadaljevanje, kako se bo zgodba razpletla.
Predvidevanja si zapišite in jih primerjajte z dejanskim razpletom zgodbe. Se vaša zgodba razlikuje od avtorjeve? 
Primerjate tudi podobnost likov. So se v vaši zgodbi spremenili, so dobili nove lastnosti? Primerjate zaplet/razplet. Se je vaša zgodba zasukala v povsem nepričakovano smer ali vas je presenetil dejanski razplet?

Za več informacij v zvezi s Pisalnico o branju nam lahko pišete na literarnica@gmail.com.


torek, 28. avgust 2012

Romantika


Romantična književnost označuje literarno obdobje med razsvetljenstvom in realizmom, ki je prevladovala od začetka do srede 19. stoletja. Njeni začetki segajo v zadnja desetletja 18. stoletja (predromantika), njene zadnje razvojne faze pa v sredo in 2. polovico 19. stoletja (postromantika). Romantika je bila do neke mere odziv na razsvetljenstvo in racionalizem. Poudarila je čustveno, individualno, subjektivno, iracionalno, domiselno, spontano. Prihajalo je do poglobljene presoje naravnih lepot, poveličevanja čustev, poudarjanja človekove osebnosti in njegovega razpoloženja, osredotočanja na svoje strasti in notranje boje. To je čas, ko se pojavita zanimanje za ljudsko kulturo in narod ter nagnjenje do eksotičnega, skrivnostnega, okultnega.

Ime za romantiko izvira iz besede »roman«. Ta je v poznem srednjem veku pomenil pustolovsko zgodbo o dogodivščinah srednjeveških vitezov, napisano v prozi, ki gradi na fantaziji in čustvu. Poudarjal je predvsem posameznikova junaška in eksotična dejanja, kar je bilo v nasprotju s klasično obliko literature. V Angliji je izraz »romantic« sredi 18. stoletja dobil pozitiven prizvok. Odslej je označeval predvsem nežno čustvenost in plemenito melanholijo.

Že od leta 1740 naprej so različna kulturna gibanja po Evropi napovedovala gibanje, znano kot romantika. Pomemben predhodnik romantike je bil francoski pisatelj in filozof Jean-Jacques Rousseau. Poudarjal je svobodno izražanje čustev in predstavil idejo, da je svobodno izražanje ustvarjalnega duha bolj pomembno kot strogo spoštovanje formalnih pravil in tradicionalnih postopkov.

Na nastanek romantike je vplivala v dveh smereh: najprej z odmevom, ki so ga imele po Evropi njene ideje o svobodi posameznika, nato pa še z razočaranjem, ki so ga čutili nekateri predstavniki književnega življenja.

V spremenjenih družbenih razmerah je nastajala nova miselnost. Zavrnila je razsvetljensko vero v vsemogočnost razuma ter klasicistično urejen, skladen svet. Iz razočaranja nad meščansko družbo se krepijo romantične ideje.

Druga faza romantike, ki zajema obdobje od okoli 1805 do 1830, je zaznamovalo pospešeno zanimanje za kulturni nacionalizem, nacionalno poreklo, kar dokazuje predvsem zbiranje in posnemanje folklore, ljudskih balad in pesmi, ljudskih plesov in glasbe ter srednjeveških in
Slovanskim romantikom je bilo skupno povezovanje osebnega in narodnega, nekakšno tesno sožitje ljudskega in umetnega slovstva. Pri nekaterih, zlasti manjših narodih, se je leposlovna književnost šele z romantiko uveljavila kot prava besedna umetnost - to velja tudi za slovensko književnost.

Romantika na Slovenskem
Obdobje slovenske romantike se začne leta 1830, ko v Prešernovem ustvarjanju prevlada prava romantika in se z zbornikom Krajnska čbelica uveljavi tudi v javnosti. Pomembno spremembo na literarnem področju označuje Krajnska čbelica, almanah, ki je izšel petkrat (1830, 1831, 1832, 1834 in 1848). Urejal ga je Miha Kastelic ob Čopovi in Prešernovi spodbudi. Osrednji pesnik almanaha je bil Prešeren. Prve izrazito romantične pesmi je objavil že v prvem zvezku, vendar je naletel na neodobravanje s strani anzeistov, ki so se zavzemali za poučno-moralistično literaturo. Z objavo elegije Slovo od mladosti je Prešeren začel slovensko literarno romantiko. To obdobje ni samo slovensko obdobje romantike, ampak tudi obdobje zrelega Prešernovega ustvarjanja.

Prešeren je sprejemal književne vplive iz dveh smeri. Nanj so vplivali evropski literarni klasiki: rimska antična poezija (Horac, Virgil, Ovid) ter baročna in renesančna lirika (Petrarca, Boccaccio), ki jih je spoznaval že med šolanjem ter Dante.

Jernej Kopitar je hotel, da bi v slovenskem jeziku nastajala literatura predvsem za preproste ljudi, za inteligenco pa naj bi pisali v nemščini. S svojimi idejami je naletel na odpor pri mlajši romantični generaciji. Prešeren in Čop sta namreč trdila, da je treba v slovenščini pisati tudi za izobražence. Čop velja za enega najpomembnejših slovenskih romantikov. Bil je prvi slovenski književni kritik, literarni teoretik in literarni zgodovinar.

Slovenska romantika je bila zelo pomembno literarno obdobje, čeprav se je od literarnih zvrsti uveljavila le lirika. Prešeren je ustvaril mnoge, dotlej v slovenski književnosti neuporabljene literarne vrste: satiro, elegijo (Slovo od mladosti), balado (Neiztrohnjeno srce), romanco, epigram (Metelčica), sonet (Sonetje nesreče), gloso (Glosa), gazelo (Gazele)... Dramatika se ni razvila, pojavili pa so se začetki slovenskega pripovedništva. Leta 1836 je namreč izšla povest Janeza Ciglerja Sreča v nesreči.

Temeljne značilnosti romantike
  • poudarjanje posameznikovega notranjega življenja, čustev, strasti in razpoloženj;
  • odklanjanje abstraktnih meril, ki podrejajo čustvo in domišljijo razumu;
  • zanikanje strogih klasicističnih pravil o vsebini in obliki književne zvrsti, namesto tega pa terjanje popolne ustvarjalne svobode;
  • umikanje iz stvarnosti v domislijo, ki se opaja s slikovitostjo narave, preteklih časov in izjemnih pojavov;
  • zanimanje za ljudsko slovstvo, njegovo preprosto in neposredno prirodnost;
  • nasprotovanje izumetničeni plemiški kulturi pa tudi civilizaciji nastajajoče industrije in kapitalističnega meščanstva;
  • upiranje avtoritetam, tradiciji in nasilju vladajočega socialnega in političnega reda, ker dušijo svoboden razmah posameznikovih naravnih nagnjenj.
Književnost romantike ni enotna literarna smer, ki bi v vseh evropskih književnostih uveljavila popolnoma enaka vsebinska načela, iste ideje, čustva in snovi. Pač pa so romantikom skupne nekatere splošne značilnosti nazora o življenju, človeku in svetu.
Romantiki so namesto razsvetljenske poučnosti kot vrednoto uveljavljali čustva, posameznikovo razpoloženje in domišljijo, zato v tem obdobju prevladujejo romantične teme in motivi: osamljenost plemenitega posameznika, minljivost človeškega bitja v primerjavi z neskončnostjo narave, ljubezen kot največja življenjska vrednota, hrepenenje po svobodi in upor zoper vsakršno nasilje.

Romantične književne osebe so po značaju, duhu in zunanji podobi izjemni ljudje, pogosto jih nosijo silna čustva in strasti. Boleče občutijo neskladje med duhovnimi vrednotami oziroma ideali in stvarnostjo. Stvarnost (vsakdanje življenje, sedanjost, socialne in politične razmere, usoda, smrt) se jim zdi slaba, ker prinaša nesrečo, razočaranja in zlo. Idealna resničnost, ki tej stvarnosti nasprotuje, se po mnenju romantikov skriva v notranjosti vsakega posameznika, v njegovih nagnjenjih, strasteh, čustvih, spominih, upih, domišljiji in hrepenenju. Z družbenim okoljem se spopadajo ali pa se iz njega razočarano umikajo v svet domišljije in čustev, v spomine na srečnejšo preteklost, v svetove fantazije in sanj, v religioznost ali v naravo. Romantični junak se je po pomoč zatekal v naravo ali celo v smrt - samomor je bila pogosta rešitev romantičnih junakov.


Vsebinski premiki so spremenili tudi oblikovna načela. Romantiki so sprostili toge, v klasicizmu predpisane oblike, prilagodili so jih snovi in motivom. Pogosto so ustvarjali nove, izvirne vrste in oblike (pisemski roman-, epsko-lirsko pesnitev-, zgodovinski roman-).
Podobno kot v vsebinskem romantika tudi v oblikovnem pogledu ni popolnoma enotna literarna smer. Oblike in zvrsti, ki jih uveljavlja v liriki, pripovedništvu in dramatiki, so precej različne. Vsi romantiki v teoriji in praksi zavračajo veljavo objektivnih, za vse večne čase veljavnih oblikovnih vzorcev, pravil in zvrsti, kakršne je priznaval klasicizem. Oblika mora po mnenju romantikov nastati iz subjektivnega doživetja, ki se razlikuje glede na čas in razmere, nacionalno in socialno okolje, individualno razpoloženje in talent, pa tudi idejo in motiviko. Svojemu doživetju primerne oblike si iščejo v preteklih književnih pojavih in jih prenašajo v lastna dela. Po zglede segajo v orientalske književnosti (perzijska, arabska, indijska), antiko , srednji vek (trubadurska lirika), renesanso (Petrarka), viteška epika, Shakespeare), predvsem pa ljudsko slovstvo (lirske pesmi, balade, romance, pravljice). Tu zajemajo ne samo oblike, temveč tudi snovi in ideje, zmeraj pa jih spreminjajo v skladu z lastnim doživetjem. Pogosto ustvarjajo popolnoma izvirne, svobodne oblike in zvrsti (posebno v pripovedništvu in epskem pesništvu, pa tudi v liriki in dramatiki).

ponedeljek, 27. avgust 2012

Literarni saloni

so se pojavili v Franciji 18. stoletja (prvič že v 16. stoletju) kot odziv na čedalje manjšo vlogo Dvora v intelektualnem, kulturnem in družabnem življenju.

Sprva so bili zasnovani kot literarni krogi, kjer so dvorne dame na svojih domovih sprejemale največje pisce tistega časa.

V salonih se je negovala izbrana govorica. Tam se je tudi odločalo o slovesu ali ne-slovesu umetnikov. Pisateljem so nudili zvest krog navdušenih občudovalcev, koristne povezave, včasih tudi materialno pomoč. Različni saloni pa so med seboj kosali tudi v duhu in pogumu

Kasneje so področje literaturo postopoma nadomestile filozofske in enciklopedične razprave. 



Vir: Lagarde et Michard : Littérature du XVIIIe siècle, str. 7-8

torek, 21. avgust 2012

Literarno raziskovanje

Različni ljudje se pisanja lotevamo na različne načine. Nekateri srečneži dobijo idejo, se usedejo k pisanju in "iz nič" napišejo zgodbo. Zgodba se piše sproti, sama od sebe. Vsaj tako se zdi.

In potem smo številni srečneži, ki za nastanek zgodbe potrebujemo malo več časa, malo več razmisleka, priprav, celo izdelan načrt. 

Vsi pa se pri pisanju poslužujemo neke vrste raziskovanja. 

Torej, zakaj literarno in zakaj raziskovanje?
Literarno zato, ker se lotevamo pisanja literature. Raziskovanje pa zato, ker preden se lotimo pisanja, ponavadi "raziskujemo". To pomeni, da namerno ali pa tudi čisto nezavedno opazujemo okolico, prebiramo knjige, revije, oglase ..., gledamo televizijo, poslušamo glasbo. Na vse te načine zbiramo nove informacije, nove vtise, nove občutke, vonje, ki nam lahko kasneje nudijo kot izhodišče za pisanje, za zgodbo, za značajske poteze literarnih junakov, zaplet in razplet itd.

Zato se podajte na svoje osebno literarno raziskovanje, opazujte, prisluhnite, občutite vse okoli sebe in si občutke, zamisli, ideje ..., ki se vam ob tem porajajo vestno zapisujte. Za ta namen je priročno, če s sabo nosite majhen zvezek, kamor si lahko vse te vtise sproti zabeležite. Kaj nam pomaga dobra ideja, ki se nam porodi med sprehodom, če jo do doma že pozabimo, kajne?

Zapisujte si tudi občutke, ko vas kaj razveseljuje, žalosti, ko ste jezni ali preplašeni. Preučujte ali vas strah, poraz motivira, da se naslednjič potrudite še bolj ali vas zaustavi, ohromi. Enako odzive proučujte pri drugih, svojih bližnjih ali naključnih mimoidočih, kako se oni odzivajo v različnih situacijah. Kasneje vam lahko ta raziskovanja služijo za določitev značajskih potez glavnih oseb vaše zgodbe, za opis njihovih občutkov, notranjega boja ali čustvenega doživljanja.

Takšno raziskovanje ni dobro samo pred začetkom pisanja, velikokrat se izkaže učinkovito tudi pri zastoju pisanja: ali črpate ideje iz zapiskov ali pa se lotite raziskovanja znova.

Preučujte tudi različne literarne zvrsti in vrste, značilnosti posameznih literarnih obdobji. Nekaj prispevkov lahko že najdete na Literarnici, ki jo bomo pridno polnili z novimi vsebinami.

Ker pravila in ustvarjanje ravno ne gredo z roko v roki, naj bo t.i. literarno raziskovanje prvi korak k literarnemu ustvarjanju.


Raziskovanje.gif







petek, 17. avgust 2012

Pisalnice


Literarnica začenja z novo rubriko Pisalnice.

Pisalnice so prostor praktičnih namigov za uspešno pisalno ustvarjanje. Čistim začetnikom (in tudi malo manj začetnikom) omogočajo praktični vpogled v pisalni proces po korakih. Marsikomu bodo nudile koristne in dragocene informacije o tem, kako začeti pisati, kako iskati teme, jih razviti, kako bogatiti besedni zaklad, kako se izogniti pisalnim zastojem in še veliko več.
Pisalnice vas popeljejo na pot umetnosti pisanja. Pridružite se jim!

ponedeljek, 13. avgust 2012

Dvojezični literarni natečaj - Mestna občina Pliberk


Referat za kulturo mestne občine Pliberk razpisuje dvojezični literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno literarno besedilo na prosto temo.

Na natečaju lahko sodelujejo vsi zainteresirani/vse zainteresirane, ki se aktivno ukvarjajo s pisanjem literarnih besedil. Besedila morajo biti napisana v slovenskem ali nemšem jeziku.
Nagrade:
  • LIRIKA - 700 €
  • PROZA - 700 €
Tipkana besedila je potrebno poslati v dveh izvodih do 31. avgusta 2012.
Datum objave: 11.05.2012

Več informacij na spodnjih povezavah:
Vabilo SLO Dvojezični natečaj
Vabilo NEM Dvojezični natečaj

Plakat Dvojezični natečaj VER 1
Plakat Dvojezični natečaj VER 2

http://www.mislinja.si/nv/index.php?stev=445&jez=1&sta=&id=9404&pg=p022&template=&st_gumb=&titl=Dvojezi%E8ni%20literarni%20nate%E8aj%20-%20Mestna%20ob%E8ina%20Pliberk 

Literarni natečaj za mlade ustvarjalce 2012 »V objemu dveh domovin«


Leto je že naokrog in spet razpisujemo natečaj za mlade ustvarjalce lepe pisane besede. Če štejete med 15 in 30 let, pišete v slovenskem ali bosanskem jeziku, nam pošljite svoja dela. Če še ne pišete, začnite pisati in nam pošljite svoja dela. Če poznate koga, ki piše, ga prepričajte, da nam pošlje svoja dela. Naj javnost spozna vašo ustvarjalnost!Natečaj poteka od 1. junija do 31. avgusta 2012, pogoji pa so kot vsako leto enaki:

Tema natečaja je prosta,

• zadostovala bo ena zgodba ali tri in več pesmi, ki še niso objavljene ali poslane na trenutno potekajoči drugi natečaj,
s sodelovanjem na natečaju avtor dovoljuje objavo izbranih besedil v elektronskih in tiskanih medijih,
besedila naj bodo napisana v treh izvodih,
rokopisov ne vračamo, temveč ostajajo v arhivu društva,
besedilom obvezno priložite svoje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefonsko številko in elektronski naslov (društvo bo podatke uporabilo samo za potrebe natečaja).

Vaše prispevke pričakujemo na naslovu: Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva »Ljiljan«, Luize Pesjakove 9, 1112 Ljubljana, s pripisom »za literarni natečaj«.

Prispevke bo ocenjevala žirija društva in rezultate natečaja objavila na svoji spletni strani. Ob 20. obletnici delovanja društva v septembru bo literarni večer na katerem bodo tudi podeljene nagrade. Izbrana besedila bodo objavljena v elektronskih in tiskanih medijih.

Literarni natečaj je del projekta »V objemu dveh domovin«, ki ga finančno podpira Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije.

http://www.ljiljan.si/ 

Natečaj za najboljše ljubezensko pismo


Ljubezenska pisma med prvo slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico, Josipino Urbančič Turnograjsko in njenim zaročencem Lovrom Tomanom veljajo za največjo ohranjeno korespondenco v slovenskem jeziku, saj obsegajo več kot 1066 pisem, ki so dolga od 15 do 35 strani.

NAVODILA:
V razpisu sodelujejo lahko učenci osnovnih (od 7. do 9. razreda) in srednjih šol. Ljubezensko pismo naj bo izdelano ročno (format papirja je lahko različen, prav tako barva), vsi ostali dodatki naj bodo izdelek avtorja pisma.
Ljubezensko pismo naj obsega najmanj 500 in največ 1500 besed (brez presledka) in je lahko napisano ročno ali s pomočjo računalnika. Vsebina mora biti v jedru vezana na ljubezensko tematiko (čas romantike), pri čemer bodo glavni kriteriji pri ocenjevanju: izvirnost besedila, prvoosebni pripovedovalec, bogastvo besedišča, doživljanje osebe, ki piše, in sama celovitost besedila.

Za najboljša tri ljubezenska pisma so določene nagrade, in sicer nagrajenci prejmejo ročno izdelane peresnike in bogate knjižne nagrade. Podelitev bo na prireditvi z naslovom Čajanka pri Josipini Turnograjski konec oktobra 2012.

Izdelke pošljite najkasneje do 10. oktobra 2012 na naslov: KD JOSIPINE TURNOGRAJSKE, MAČE 1, 4205 PREDDVOR, S PRIPISOM »NAJ LJUBEZENSKO PISMO«.
Komisija bo izdelke ocenila tako na osnovi literarne kot likovne izvedbe (komisijo sestavljajo pisateljica, akademska slikarka in kiparka, publicistka). Izdelkov, poslanih po 10. oktobru 2012, žal ne bomo uvrstili v ocenjevalni del. Poslana ljubezenska pisma so lahko napisana pod psevdonimom, vendar naj udeleženec natečaja na poseben list pripiše kontaktne podatke (ime, priimek in naslov ter telefon), ki nam bodo služili izključno za posredovanje obvestila o prejemu nagrade.
Za morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na delavec.mira@gmail.com
Želimo vam veliko ustvarjalnega duha in se veselimo vaših ljubezenskih pisem.
Dr. Mira Delavec,predsednica KD Josipine Turnograjske
Najlepše ljubezensko pismo razpis 2012