četrtek, 29. avgust 2013

Pisati ali ne pisati: dva načina, kako ponovno najti voljo do pisanja

Ta teden je bil napet. V službi sem oddajala obširno poročilo, za katerega sem porabila nekaj dni. Na koncu sem bila že pošteno psihično izmučena in vse mi je presedalo.

Poleg tega pa sem se ukvarjala s kljuvajočim občutkom, da me po dolgem, stresnem dnevu čaka še pisanje.

Pisanje mi je v užitek, vseeno pa ga moram zaradi drugih obveznosti (ne nujno vedno pomembnejših) kdaj pa kdaj zapostaviti. Pti tem se tolažim z mislijo, da bom vse nadoknadila na manj stresen dan. Večinoma je res tako in vedno se trudim držati rednega urnika. Vendar kdaj resnično ni mogoče. Ali pač?

Ko sem že pomislila, da si bom dala zaradi napornega dneva in pozne ure za tisti dan dopust, sem začela razmišljati, kaj bi lahko naredila, da bi si povrnila voljo do pisanja in izpolnila dnevno normo.

Dva načina, da si povrnete voljo do pisanja, kljub napornemu dnevu:

1. Sproščanje: s tem mislim na kakršno koli sproščanje, ki vas pomiri, vam umiri misli in vas napolne z energijo. Naj bo to poslušanje glasbe, meditiranje, branje, le gledanju televizije se izogibajte, ker se rado zgodi, da tam kar obsedimo. Sama se poslužujem "klasičnega" sproščanja, ko si poiščem miren kotiček, kjer se skušam umsko oddaljiti od dnevnih dejavnostih in zadev.

2. Telovadba: spet pridejo v poštev vse oblike in tehnike razmigavanja: tek, fitnes, aerobika, kot tudi pospravljanje. Ja, opravljanje običajnih gospodinjskih opravil je lahko zelo sproščujoče. In na koncu dneva imate še vse pospravljeno.

To sta moja načina, kako prekinem prenasičenost stresnih misli in utrujenost po napornem dnevu. Kakšne oblike sproščanje bi še dodali?

četrtek, 22. avgust 2013

Četrti mit o pisanju: pisateljska blokada mi preprečuje pisati

Danes bomo pod drobnogled vzeli še četrti mit o pisanju, ki je po mojem mnenju in izkušnjah, neresničen. Kljub temu pa je v prepričanju mnogih pisateljev zelo prisoten. Če verjamemo, da za pisanje potrebujemo navdih, predvsem pa, da lahko pišemo samo takrat, ko imamo navdih, potem tudi verjamemo v pisateljsko blokado.

Kaj je pisateljska blokada? Ne moremo pisati, besede nam ne gredo na papir, vse kar začnemo se nam zdi brez veze. Pa se kdaj, celo pogosto, ne počutimo tako tudi, ko moramo zjutraj v službo ali v šolo ali na neželen dogodek? Pa bi to imenovali službena blokada, šolska blokada? Se sliši, kar malo hecno, kajne? Vendar je ena in ista stvar. Gre le za to, da so dnevi, ko se počutimo, da nimamo energije za pisanje. Smo utrujeni, mogoče celo bolni in resnično nam v tistem trenutku ni do pisanja, imamo pa slabo vest, da ne pišemo. To je resnična pisateljska blokada. Da se nam ne da in ni nujno, da je zato kriva lenoba. Je le stanje, ko nismo več sposobni razmišljati izven ustaljenih okvirjev. In je stanje, ki mine. Lahko zelo hitro.

Proti tako imenovani blokadi obstaja nekaj hitrih rešitev. Ko napočijo takšni trenutki, se lahko posvetite drugim stvarem: berite, pojdite na sprehod, pospravljajte, načrtujte dopust ali pa se dobro naspite. Nekaj razdalje, miselne ali fizične, vam bo zbistrilo duha. Vaša blokada vam bo hvaležna. Ko se boste vrnili k pisanju bodo vaše misli veliko manj obremenjene, zablokirane in ustvarjalna energija bo spet stekla.

Ali pa naredite, kar naredite za službo – vstanite in se prisilite, da greste. Pišite. Nadaljujte zgodbo, ki ste jo začeli ali pa naredite nekaj vaj hitrega pisanja.

VADNICA 7: Sedite za mizi in se trudite pisati. Za vajo opišite kaj počnete. Petdeset besed bo dovolj. Ali paoglejte po sobi in si izberite predmet, ki vam je všeč. Opišite njegovo obliko, lastnosti, čemu je namenjen, kaj je njegova funkcija.
Kako pa vi premagate pisateljsko blokado? Za vas sploh obstaja?

sreda, 14. avgust 2013

Tretji mit o pisanju: za pisanje nisem dovolj dober/-bra

@Literarnica

Verjetno je to največji mit, ki nam preprečuje pisati. V njem se skrivajo samokritika, dvom in strah, ki nas zasipavajo s svojimi negativnimi prepričanji.
Kljub temu mitu ne smemo verjeti.


Dejstvo je, da ne glede na to kaj bomo napisali, do katere meje se bomo izpopolnili, kako bomo v veščini briljirali, se bo našel nekdo, ki mu naše pisanje ne bo všeč. Vendar je tudi dejstvo, po mojem mnenju za vsakega nadobudnega pisatelja veliko bolj pomembno, da so in bodo vedno tudi ljudje, ki jim je naše pisanje všeč. Ki uživajo v branju naših zapisov ali zgodb in ki si želijo brati še več.

Tudi meni, in prepričana sem, da tudi vam samim, ni všeč vsak pisatelj in vse kar je napisano.  Zato naslednjič, ko vas preplavijo dvomi, pomislite na to.

Pri pisanju gre za proces, ki je večplasten. Naj vas ne zavede prepričanje, da imate pri pisanju zgodbe le eno možnost. In ko vas glavni urednik priznane založbe vpraša ali bi svoje besedilo nekoliko preoblikovali, nikar ne recite ne. Z veseljem sprejmite priložnost, da se učite od ljudi, ki poznajo posel veliko bolje kot vi. Zato je tako pomembno, da se nenehno učite. Sama tega znanja v najstniških letih nisem imela. Nisem vedela, kje ga iskati, ker tudi nisem vedela, da obstaja. Ni šlo za to, da bi mislila, da je moja zgodba v prvotni obliki dovolj dobra, enostavno nisem vedela, kaj sledi. Da so popravki prvega osnutka nujna sestavina procesa pisanja in da so praktično šele začetek na poti do izdaje.

 Zato je tudi pomembno, da vsake toliko izstopite iz svoje školjke in se ozrete naokoli, si upate pogledati v neznano, si upate vprašati in poizvedovati. Pri tem pa vam lahko veliko pomaga spodbudno okolje.

Sama pri svojih prvih pisateljskih poizkusih nisem upala izstopiti iz svojega varnega sveta in nisem vedela, da ne gre le za to, da napišeš zgodbo, temveč da sledi še ogromno dela, pregledovanja, popravljanja, urejanja.

Leta kasneje se o tem učim in izpopolnjujem in spoznala sem, da me veliko učenja in izpopolnjevanja še čaka. Z več znanja pa imam tudi veliko več samozavesti pri pisanju. Kljub temu vem, da ne glede na to kako odlično postane moje pisanje, ne bo vedno všeč vsakomur.

In če vas ta isti urednik pohvali, pohvali vaš slog pisanja, sprejmite, da ste na dobri poti, vsekakor pa naj vam to ne bo dovolj. Ne glede na to ali bodo vaša dela nekoč izdana ali ne, vedno se trudite, da boste še boljši.

Kaj pa vi? Tudi vam prepričanje, da niste dovolj dobri v pisanju preprečuje, da bi polno ustvarjali? Kako se sami soočate s temi dvomi?

torek, 13. avgust 2013

Razglasitev dobitnika

Pri žrebanju dobitnika nagrade, ki jo poklanjam ob prvem letu delovanja Literarnice, sem imela na srečo precej lahko delo.

In dobitnica je  ... Jožica Žvirc!

Čestitke Jožica! Prosim kontaktraj me na mail o podrobnostih.

ponedeljek, 12. avgust 2013

Literarnica je nazaj

@Literarnica

Po tritedensem oddihu se Literarnica vrača z novo vsebino in novimi rubrikami.

Jutri bo razglašen dobitnik nagrade, ki sem jo ponudila ob prvi obletnici ustvarjanja Literarnice. Še je čas, da všečkate FB stran in napišete komentar.

Ta teden bomo nadaljevali z odkrivanjem mitov o pisanju. 

Odprta pa je tudi rubrika Matura 2014, saj nekatere dijake že sedaj zanima, kako se lahko pripravijo na maturitetni esej. S polno paro pričnemo septembra, do takrat pa si lahko preberete objave v rubriki Matura 2013.