petek, 30. januar 2015

Pomembna korist e-bralnikov

Moj e-bralnik
Ali e-čitalnikov. Kakor vam drago.

Naj najprej omenim, da je tehnologija (računalnik), ki sem se jo danes namenila hvaliti, za trenutek zatajila in skoraj povzročila, da današnje objave ne bi bilo.

Za kaj gre? Po zelo, zelo, zeloooooo dolgem času sem s police potegnila, tako rekoč obudila od mrtvih, svoj e-bralnik. Verjetno je do sedaj že jasno, da ga ne uporabljam prav veliko. Pa ne zato, ker ne bi bila tehnološki tip, novodobni pripomočki so mi pravzaprav zelo všeč. Prav tako mu pripoznam prednosti: je majhen, je lahek, v njega lahko spraviš vsaj 1000 knjig, ima brezžično povezavo, slovar, razlage in lahko si zapisuješ opombe. Ponovno berem več v tujih jezikih (predvsem iz enega očitnega razloga, da e-knjig v slovenščini ni prav veliko) in tako "drgnem" zarjavelost s svojega jezika.

A to so prednosti, ki me še vedno ne prepričajo, da ne bi v vmesnem času prebrala veliko knjig. Navadnih, tiskanih, takih, ki jih lahko malo upogneš in ki se zvečer v postelji veliko prijetneje prilegajo dlani, četudi so težje. 

Sem pa pred kratkim prebrala članek, kako so lahko e-bralniki v veliko pomoč osebam, ki imajo določene motnje, kot je disleksija.

Če človek nima resnih telesnih ali govornih hib, niti pomisli ne, da morda za nekoga branje predstavlja veliko težavo in morda tudi frustracijo ob tem, da ne more z veseljem početi nekaj, kar si želi. Vsaj jaz sem tako mislila oziroma nisem pomislila.

Članek si lahko preberete tukaj.

Katere pa so največje koristi e-bralnikov za vas?

Foto: Literarnica

petek, 23. januar 2015

Merila za pisanje eseja na maturi

Poznavanje meril nam lahko olajša
pisanje eseja na maturi
V objavah pod rubriko Matura vsako leto posebno pozornost posvetim tudi merilom, ki naj bi jim pri pisanju eseja na maturi dijaki zadostili. 

Marsikomu se zdijo takšni poudarki nepotrebni, sama pa pri tem vztrajam, saj menim, da smo lahko pri pisanju eseja (in katerega koli drugega teksta) zelo uspešni, če upoštevamo določena merila. Ne samo da nam merila lahko olajšajo delo, vodijo in usmerjajo nas tudi k bolj ustvarjalnemu, načrtnemu razmišljanju. Preveč ljudi si predstavlja, da se ustvarjalno in načrtno izključujeta, pa se pravzaprav zelo povezujeta in dopolnjujeta.

Dijaku, ki bo letos opravljal preizkus iz mature so merila lahko zelo koristen pripomoček pri pripravi na esej, saj si lahko še pred izpitom, ko še ne ve, o kateri temi bo lahko pisal, začrta nekateri smernice in način pisanja ter razglabljanja.

Toliko o merilih na tem mestu, več pa si lahko preberete v lanskoletni objavi, ki celovito povzema merila navedena v Predmetnem izpitnem katalogu.

Kaj pa vam, so merila pomembna ali se vam ne zdijo potrebna?

Foto: porchemaribor.si

petek, 16. januar 2015

Pozitivni učinki ustvarjalnega pisanja

Ustvarjalno pisanje ima veliko pozitivnih učinkov.
Ste se kdaj vprašali ali ima ustvarjalno pisanje še kakšne druge pozitivne učinke razen "lepe besede"?

Pisanje me od nekdaj navdušuje. Pisanje samo kot zapisovanje besed, predvsem pa moč postavljanja besed v bolj ali manj smiselne enote, ki skupaj tvorijo nek smiselni pomen. Ali pa popolnoma nesmiselnega. Tudi to je svoje vrste umetnost :). 

Že od otroštva se mi zdi zlaganje besed eno ob drugo popolna čarovnija. In bolj ko se tematiki posvečam tudi s psihološke plati in jo raziskujem, bolj me navdušuje in čedalje več koristi ustvarjalnega pisanja odkrivam.

Na primer tukaj je nekaj očitnih: ustvarjalno pisanje
- spodbuja domišljijo,
- bogati besedni zaklad,
- spodbuja branje,
- spodbuja analitično razmišljanje.

A potem je tukaj še kup drugih ne tako očitnih koristi, ki se ob ustvarjalnem pisanju razvijajo same od sebe in se nanašajo predvsem na proces razmišljanja:
- ustvarjalno razmišljanje,
- pozitivno razmišljanje,
- usmerjeno razmišljanje.

Četudi se prepustimo in zapisujemo misli kot nam pridejo na um, se moramo, da napišemo zgodbo, ki ima rep in glavo,  zelo osredotočiti na to kam bomo pustili zgodbi, da nas popelje. Torej svoje misli usmerjamo v določeno smer. V svojem mišljenju se moramo ustaviti, misli urediti in razmisliti, kako jih zapisati.

Pozitivno razmišljanje razumem predvsem zmožnost videti širšo sliko, zaobjeti različne vidike, razmišljati drugačno in sprejemati različna mnenja, ne glede na to ali se razlikujejo od našega ali ne.

Ustvarjalno razmišljanje bi lahko primerjala s pozitivnim, a vseeno ju ne morem povsem enačiti. Ustvarjalno razmišljanje ni samo drugačno razmišljanje. Ni nujno in za vsako ceno skovati nekaj novega: novo besedo ali novo idejo. Ustvarjalno razmišljanje je videti mnoge rešitve in mnoge poti. Predvsem pa je pustiti egu, da se sprosti in da je kdaj tudi ne imeti prav čisto v redu.

Kakšne koristi oz. pozitivne učinke ustvarjalnega pisanja pa ste vi opazili?

Foto: vandewerk.nl

petek, 9. januar 2015

Lojze Kovačič in Otroške stvari

Lojze Kovačič 
(9. 11. 1928 - 1. 5. 2004)

Njegov oče, po rodu Slovenec, je iz Slovenije odšel po svetu, da bi se naučil krznarstva in krojaštva. Poročil se je z Elizabeth, ki je bila po rodu Nemka in Francozinja, rojena v narodnostno mešanem mestu Saarlouis, na severnem delu nemško-francoske meje. Preselila sta se v Basel, kjer se jima je rodil in preživel svoje otroštvo sin Lojze. Leta 1938, ko so iz Švice izgnali vse prebivalce brez švicarskega državljanstva, se je z družino preselil v Slovenijo. Najprej so živeli v očetovi rojstni vasi Cegelnici pri Novem mestu, potem pa so se preselili na Stari trg v Ljubljani. Tu je obiskoval osnovno šologimnazijo in pedagoško akademijo. Po drugi svetovni vojni so bili njegovi domači izgnani v Avstrijo, on pa je lahko ostal v Sloveniji, vendar je bil ves čas pod udbovskim nadzorom. V tem času je živel v deški sirotišnici oziroma internatu Marijanišče. Danes na tem mestu stoji Dijaški dom Ivana Cankarja. Leta 1948 je odšel v vojsko, po odsluženem vojaškem roku je sodeloval pri Mladinski revijiBesediNovem svetuPerspektivahSodobnosti. Leta 1963 se je zaposlil kot dramaturg v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je bil dolgo tudi lutkovni pedagog.
Vir: Wikipedija

Otroške stvari

Roman Otroške stvari je Lojze Kovačič napisal eno leto pred svojo smrtjo, kjer opisuje svoje otroštvo, ki ga je preživel v rodnem mestu v Baslu v Švici. 

Kot je na Literarnici navada, se na tem mestu ne bomo posvetili sami vsebini zgodbe, temveč bolj vprašanjem o zgradbi, temi, motivih in likih romana, ki vam bodo pomagala raziskati odnos avtorja do lastnega otroštva, do oseb, ki so ji bile blizu ter dogodke, ki so vplivali na njegovo življenje.

Zgradba
Kakšna je zgradba romana? Na koliko delov, poglavij je roman razdeljen? Katere so osrednje osebe in dogodki posameznega poglavja?

Tema in motivi
Katera je glavna tema romana? Katere motive najdete v zgodbi?

Dogajalni čas in prostor
Določite dogajalni čas in prostor.

Pripovedni glas
Kdo pripoveduje zgodbo? Koliko je pripovedovalec star? Pripoveduje zgodbo s stališča otroka ali odraslega?

Literarne osebe
Katere so literarne osebe v romanu in v kakšnem razmerju so do pripovedovalca? Kakšne so značajske lastnosti posameznih likov? Kako vplivajo na osrednji lik, na njegova čustva, dojemanje sveta? Kakšna čustva do ostalih likov goji pripovedovalec, kako se do njih vede in kaj mu pomenijo?

Bi bili tudi sami pripravljeni razkriti svoje otroštvo?

Foto: new.cd-cc.si



petek, 2. januar 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv

Veste kako Božiček raznese vsa darila v eni noči?
Praznični dnevi so za nami. Verjamem pa, da za mnoge, vključno z mano, praznično vzdušje še vedno traja.

Da prehod v novo leto ne bo prenaporen in ker smo še vedno pod vplivom praznikov, bo praznično obarvan tudi tokratni ustvarjalno-pisalni izziv:

Kako Božičku uspe v eni noči raznesti vsa darila?

Vzemite si petnajst minut (nič več in nič manj) in napišite vse možne zgodbe in načine, na katere bi Božičku lahko uspelo po celem svetu in v eni noči raznesti vsa darila.

Svoje zgodbe lahko objavite v komentarje.

Veselo pisanje in vesele praznike še naprej!

Foto: http://makinbacon.hubpages.com/hub/santagoingdownchimneywallpapers