Jodi Picoult: Preprosta resnica

Sedmi roman priljubljene ameriške pisateljice Jodi Picoult, ki v svojih delih govori o zapletenih medosebnih odnosih, odstira nevidne spone, ki nas priklepajo na druge, in se sprašuje, kaj vse smo pripravljeni storiti za nekoga, ki ga imamo radi, je postavljen v zaprto amiško skupnost. 

Tam najdejo mrtvega dojenčka, sledi pa preiskovalce pripeljejo do osemnajstletnega amiškega dekleta Katie, ki se ne spomni ne rojstva dojenčka ne njegovega umora. Ko Elli, uspešna odvetnica iz velemesta, prispe v podeželjsko mestece, da bi pomagala rešiti Katie, je konflikt dveh kultur neizogiben ...

Roman o razlikah med amiškim in ameriškim sodnim sistemom in o tem, kako trenje med njima vpliva na življenje posameznika. (Učila, 2007, 426 str.)

To je prvi roman Jodi Picoult, ki sem ga prebrala. Ni ravno literatura po kateri navadno segam, občasno pa rada preberem kakšno delo, ki ga sicer ne bi avtomatično izbrala. Roman sem našla po naključju, med "ravno vrnjenimi" knjigami v knjižnici, ko sem nekaj dni pred tem pisateljičino ime prebrala v nekem članku.

Na začetku sem mislila, da se bo zgodba vlekla, vendar presenetljivo hitro mine. Na trenutke se zaustavi, a jo kmalu spet kaj požene. 

O trenjih med kulturama ne bom izgubljala besed, saj izgleda sem edina naivna oseba na tem svetu, ki ji za razlike med kulturami, verami, osebnostmi itd. ni mar in ne vidim smisla delati iz muhe slona, ko pride do razprave. "Ti rečeš paradižnik, jaz rečem paradajz (Primorci pa pomidori :)). Tako nekako gledam na te stvari.

V zgodbi me je presenetila predvsem ena od glavnih junakinj, amiško dekle Katie. Za Preprosto, kot sami sebi rečejo Amiši, se izkaže za precej trmasto dekle. Po eni strani še otrok, v marsikaterih življenskih stvareh nevedna, po drugi strani pa neomajno vztrajna pri svojem. Na trenutke zaradi tega izpade kot neiskrena, saj bralec dobi občutek, da sproti prireja svojo resnico. Je sicer žrtev, vendar zaradi takšnih nedoslednosti ni ravno lik, ki bi ga bralec takoj vzljubil. Morda le proti koncu, ko pokaže nekaj več čustev, saj o stvareh, ki jih morda čuti ali zaradi katerih bi lahko čutila duševno stisko skozi celotno zgodbo večinoma govorijo, ugotavljajo in razčljenjujo drugi.

Ste brali Preprosto resnico? Kakšni so bili vaši občutki, razmišljanja o branju?

Kako se pripraviti, da boste napisali čimboljši esej na maturi

Kot obljubljeno septembra pričenjamo s pripravami na maturitetni esej, ki čaka letošnje četrtošolce srednji šol maja prihodnje leto. 

Do konca leta bomo obravnavali eno temo na mesec, v začetku prihodnjega leta pa se bomo eseju posvetili intenzivneje, večinoma enkrat na teden. 

Ves čas imate možnost, da mi zastavite dodatna vprašanja ali dileme, kot tudi da mi pošljete svoje izdelke v pregled.

Izkušnje z letošnjih priprav na maturitetni esej na Literarnici so pokazale, da je še vedno veliko dijakov, ki bi želeli imeti informacije, ki bi se jih "naučili", ne da bi jim bilo treba poglobiti ali celo prebrati dela.

Vsakomur lahko zagotovim, da bo v rubriki Matura 2014 dobil koristne informaciji, hkrati pa poudarjam, da vas bodo obravnavane teme vodile, da boste na maturi napisali čim boljši esej, vendar se boste za to morali tudi nekoliko potruditi.

Priprave na esej

Preden se lotite pisanja eseja, je priporočljivo, če ne celo nujno, da se nanj dobro pripravite. Priprave pa v prvi vrsti zajemajo branje. Veliko branja!

Vam priprave ne dišijo več? Brez skrbi, z nekaj dobre volje je lahko branje tudi zabavno. Predvsem pa vam bo celotni proces priprav vzel veliko manj časa, kot boste na začetku mislili.

Za maturo 2014 so bila izbrana dela Hamlet Williama Shakespera, Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Fiziki Friedricha Dürrenmatta in Veliki briljantni valček Draga Jančarja.

Najprej vsako delo preberite. V tej prvi fazi vam še ni treba razmišljati, kaj in zakaj ali kako so avtorji pisali, o slogovnih elementih, tematiki itd. Na koncu lahko vsebino posameznega dela strnete v kratko obnovo ali napišete povzetek.

Če se vam med branjem preveč "vsiljujejo" lastne misli in ideje, se lahko takoj lotite druge faze, ki zajema vodenje tako imenovanega dnevnika branja, ko si med branjem zapisujete lastna razmišljanja o prebranem, pisateljeve misli, ki se vam še posebej zasidrajo v spomin, vaša občutja o prebranem in tudi vse misli, ki se vam ob branju utrnejo pa na videz nimajo nobene povezave s prebrano vsebino.

Priporočljivo je tudi, da razen omenjenih del, še ne raziskujete ozadja napisanih del, obdobja, življenja pisateljev (čeprav boste nekatera že poznali) itd. Naj bodo vaše misli le vaše. Naj izhajajo iz vašega doživljanja ob branju, ne da bi se vam vsiljevala priučena literarna kritika.

V tretji fazi - da, to pomeni tudi tretje branje, se lotite poglobljenega, razčlenjujočega branja. Tokrat imejte v mislih tudi izbran tematski sklop: Človek v svetu. Razmišljajte o posamezniku v družbi, kako je prikazan v posameznem delu, kaj ga vodi v življenju, kakšen je njegov motiv obstoja, njegov odnos do drugih, sveta itd. Primerjajte tudi like med deli. V svojem raziskovanju zajemite vse posameznike, ne le osrednjega lika.

V četrti fazi se lahko posvetite širšemu raziskovanju del. To pomeni, da preberete avtorjeve življenjepise, dela umestite v ustrezno literarno obdobje, preučite zgodovinsko ozadje, v katerem so dela nastala ter to novo pridobljeno znanje povežite z že usvojeno literarno teorijo, ki ste jo obravnavali pri pouku.

Se sliši zapleteno? Verjemite, da ni. Res pa je, da takšne priprave od vas terjajo nekaj vztrajnosti in zavzetosti.

3. natečaj otroške poezije

JSKD OI DRAVOGRAD IN KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV

v sodelovanju

z Javnim zavodom Dravit in ZKD

V OKVIRU 14. PESNIŠKE OLIMPIJADE

razpisujeta

Tretji natečaja otroške poezije

MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA

NAMEN IN CILJ RAZPISA:
Natečaj je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci. Cilj natečaja je mlado poezijo predstaviti širši javnosti.
 
PREDMET RAZPISA:
Sodelujejo lahko vsi osnovnošolci, ki se z ENO (1) avtorsko pesmijo, napisano v slovenskem jeziku, prijavijo na natečaj in izpolnjujejo pogoje za prijavo. Natečaj je razdeljen v dve starostni kategoriji:
1. kategorija: učenci od 1. do 4. razreda OŠ
2. kategorija: učenci od 5. do 9. razreda OŠ

POGOJI ZA PRIJAVO:
- Avtor pesmi mora biti osnovnošolec, pesem pa mora biti napisana v slovenskem jeziku.
- Tema natečaja je »PISANA JESEN«. Naslov pesmi je prepuščen avtorju. Učenci se lahko zgledujejo po pesmih otroških avtorjev, ki so ali še pišejo o podobni tematiki.
- Pesem naj bo napisana in shranjena v programu Word (v enem izvodu) in opremljena z imenom in priimkom učenca.
 
Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.
 
Strokovna žirija, ki jo bo izbral organizator, bo najizrazitejše tri (3) avtorje iz vsake kategorije nagradila s knjižno in praktično nagrado ter priznanjem, povabljeni pa bodo tudi na zaključno prireditev 14. Pesniške olimpijade, ki bo v soboto, 16.11.2013, v Dvorcu Bukovje, kjer bodo lahko svojo pesem predstavili občinstvu.
 
Organizator se zavezuje, da bo najboljšim pesmim po izboru žirije, zagotovili vsaj eno tiskano ali/ in spletno objavo.
 
Pesem, opremljeno z imenom in priimkom, naj učenci (s pomočjo staršev ali učiteljev) skupaj z izpolnjeno prijavnico pošljejo najkasneje do petka, 18. oktobra 2013, na OBA elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »3. MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA«.
 
O rezultatih natečaja, podelitvi nagrad in ostalih podrobnostih bodo udeleženci (njihovi starši ali učitelji) po elektronski pošti ali telefonu obveščeni najkasneje do ponedeljka, 28. oktobra 2013.
 
Vodja projekta Pesniška olimpijada                                Vodja JSKD OI DRAVOGRAD
              Barbara Živrc                                                                Robert Preglau

Več informacij in prijavnica.

14. PESNIŠKA OLIMPIJADA

JSKD OI Dravograd in Klub koroških študentov 

v sodelovanju z Javnim zavodom Dravit in ZKD

razpisujeta

14. PESNIŠKO OLIMPIJADO,

ki bo potekala 16. in 17. novembra 2013 v Dravogradu

RAZPISNI POGOJI:
- Srečanje je namenjeno dijakom in študentom s statusom (ob prihodu bodo izbrani kandidati priložili potrdilo o vpisu).
- Kandidati naj organizatorju po elektronski pošti pošljejo izpolnjene prijavnice in v vpogled priložijo deset (10) svojih pesmi.
- Pesmi naj bodo napisane in shranjene v programu Word (vsaka na svoji strani) ter opremljene z imenom in priimkom.
- Izbor snovi, tem in motivov pesniškega snovanja je docela v avtorjevi domeni.

Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.
 
Žirija bo najizrazitejšega avtorja nagradila z organizacijo lastnega literarnega večera in knjižno nagrado, s katero bodo nagrajeni tudi vsi udeleženci 14. Pesniške olimpijade.
 
Organizator si v primeru večjega števila prijav pridržuje pravico do izbora udeležencev na osnovi strokovne ocene poslanega pesniškega dela.
 
Za vse izbrane kandidate bodo organizirane pesniške delavnice, literarni nastop, prehrana in prenočišče.
 
Simbolična kotizacija znaša 5€ ter se povrne s podelitvijo knjižne nagrade. Kotizacija se poravna na mestu dogodka.
 
Organizator si pridržuje pravico do kasnejše spremembe programa zaradi morebitnih tehničnih ali drugih tehtnih razlogov.
 
Prijavnico in izbor pesmi naj kandidati pošljejo najkasneje do petka, 18. oktobra 2013, NA OBA elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »14. PESNIŠKA OLIMPIJADA«.
 
O izboru, programu in mentorjih delavnic bodo kandidati po elektronski pošti obveščeni najkasneje do ponedeljka, 28. oktobra 2013.
 
Vodja projekta Pesniška olimpijada                                Vodja JSKD OI DRAVOGRAD
             Barbara Žvirc                                                                           Robert Preglau

Več informacij in prijavnica.

Novela

@Literarnica

Občasno na Literarnici predstavimo tudi različne literarne zvrsti. Tokrat bomo predstavili kratek opis novele in vam morda dali kakšno idejo za vaš prihodnji pisateljski podvig.

Novela je lahko primerna izbira, ko nimate dovolj materiala, da bi napisali roman, vseeno pa želite povedati zgodbo, ki se vas je dotaknila.

Novela je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo. Spada med srednje dolge pripovedi, krajše od romana in daljše od npr. črtice.

V novelah je pozornost usmerjena na ozek izsek ali odločilni dogodek v življenju osrednje književne osebe (lahko tudi dveh, redkeje treh). Pripovedovanje je dramatično napeto in dopušča preobrat. Konci so nepredvidljivi. Poleg novel, ki spadajo v kratko pripovedno prozo, so pogosto tudi daljše, ki se približujejo srednje dolgim pripovedim.

Več novel je lahko združenih v cikel, venec, in sicer takrat, ko imajo kako skupno lastnost, povezavo, npr. isto književno osebo, enak dogajalni prostor, podoben način preobrata in podobno.

Glede na zapletenost in dolžino dela je novela nekje med kratko zgodbo in romanom. Najbolj splošno se definira kot zgodba med 20 000 in 40 000 besedami. Vrh novele nastopi z enim, ključnim dogodkom, ki pogosto pomeni presenetljiv preobrat v zgodbi.

Začetek te zvrsti pripisujejo Giovanniu Boccacciu (1313–1375), avtorju Dekamerona, zbirke novel – sto zgodb, ki si jih v desetih dneh pove deseterica mladih (sedem mladenk in trije mladeniči), ki so zbežali pred kugo na podeželski gradič blizu Firenc.

Na Slovenskem so jo v 19. stoletju poskušali prevajati z izrazom povest, ki je najprej prav tako kot italijanska novela pomenila novico, potem pa nekakšno nravno prečiščeno obliko romana in novele, tj. táko brez ljubezenskih scen.

Vir: Wikipedia

Kakšen bralec ste?

Letošnje poletje sem si  vzela čas, da sem prebrala nekaj svojih ljubših knjig. Da preživim v družbi starih, zvestih prijateljic, ki so mi zelo dobro poznane in nikoli ne razočarajo.

Ta moja navada, da prebiram, z nova in z nova, nekaj izbranih knjig, me je napeljala k razmišljanju, kakšne vrste bralka sem in kakšne vrste bralci obstajajo na splošno.

Pri spodnjem seznamu sem črpala iz svojih bralskih navad, kot tudi iz drugih, ki sem jih spremljala v različnih razpravah o poletnem čtivu. Vabljeni ste, da dodate svoje predloge.

·         Bralec iz užitka: To je bralec, ki bere zaradi branja samega. Branje je zanj pot in cilj. Bere iz čistega užitka in bralskega doživetja, ko ga zgodba prevzame in posrka v svoj svet. Zaradi lepote besed in resničnosti zgodbe, ki zaživi v njegovi domišljiji. Taka bralka sem večinoma sama.

·         Bralec uspešnic: To je bralec, ki prebere čisto vse knjižne uspešnice, ne zaradi njihove kakovosti, temveč nenadne slave. S to vrsto bralca se ne morem čisto poistovetiti. Načeloma me velike knjižni hiti, instant uspešnice odbijajo. Do njih gojim predsodek, ker imam vedno občutek, da so bile napisane iz drugih razlogov kot so povedati zanimivo zgodbo. Tako nisem prebrala Petdeset odtenkov sive & co. Nisem prebrala trilogije Somrak. In tudi Da Vincijevo kodo sem prebrala šele, ko se je vsa evforija okoli knjige že zdavnaj polegla. Priznam pa, da sem na mah in takoj ob izidu prebrala celo serijo Harryja Potterja.

·         Bralec novosti: To je bralec, ki je na tekočem z vsako novo knjigo na tržišču – domačem in tujem, in ki (skoraj) vsako novost tudi prebere.

·         Bralec žanra: To je bralec, ki bere samo en žanr (mogoče dva) in zanika vse ostale kot nevredne branja.  

·         Bralec intelektualnih knjig: To je bralec, ki bere literaturo, ki spodbuja njegovo intelektualnost. Tako kot bralec žanra zavrača vse ostale knjige, vendar ne na podlagi žanra, temveč na podlagi kakovosti in intelektualne vrednosti.

·         Bralec za oddih ali sezonski bralec: To je bralec, ki se na dopust odpravi z zvrhanim kupom čtiva, ostale dni v letu pa knjigam le redkokdaj pride blizu.

·         Večkratni bralec: Recimo tako bralcu, ki nekatere knjige bere znova in znova. Sama imam na policah nekaj takih knjig, ki jih vsake toliko vzamem v roke. Poznam njihovo vsako besedo, vsako črko, vsak presledek pa vseeno berem knjigo z enakim vznemirjenjem, kot sem jo brala prvič.

Kakšen bralec ste pa vi? Bi lahko dodali še kakšno vrsto bralca? Bi katero izpustili?