Pisanje poezije je lahko dober način ustvarjalnega, drugačnega razmišljanja, da gremo iz sebe, iz ustaljenega mišljenja in poskušamo, vsaj s podobami in opisi, ustvariti nekaj drugačnega. Pri pisanju poezije si lahko pomagamo z znanjem in vajami pisanja proze, pri dejanskem izdelku pa moramo imeti v mislih specifičnost poezije.
V mislih imam nekako zasidrano prepričanje, da je poezija namenjena izražanju svojih najglobljih čustev in občutkov o čemerkoli. Nekako so mi v spominu ostali vsi romantični pesniki in njihove večinoma neuslišane ljubezni. Poezija pa je lahko tudi kritična, izpostavlja probleme družbe, družbene razmere in še več. Predvsem pa je poeziji in pesnikom skupno, da vidijo, dojemajo in opisujejo svet okoli sebe.
Pesništvo je lahko lirično, izpovedno ali epsko, pripovedno, eno ali drugo pa naj bi opisovalo, izpovedovalo konkretne podobe, opise občutkov, da si lahko bralec ob tem v mislih ustvari podobo, sliko, se pravi da pesnik opisuje občutke z besedami, ki jih lahko zazna s petimi čutili.
Pri poeziji je v navadi tudi uporaba metafor in primerjav. Pozna tudi več različnih pesniških oblik in verzov. A ni treba, da se vedno vse rima. Pogosto je v uporabi tudi t.i. prosti verz. V vsakem primeru pa mora imeti pesem obliko pesmi, mora biti členjena na vrstice, na na odstavke.
Če se boste podali na pot pesnikovanja, se za razvijanje veščine lahko poslužite vaj pisanja. Pisanje pesmi lahko uporabite tudi kot nekakšen dnevnik, kjer lahko vsak dan v pesmi opišete svoj dan, doživljanje, občutke. Poezija je lahko vsestransko uporabna. Že Benjamin Franklin se je zavedal njene uporabnosti in jo uporabljal kot vajo za pisanje svojih besedil.
Tudi na Literarnici smo nekaj malega pisali o poeziji, predvsem o različnih pesniških oblikah, ki se jih lahko poslužite kot dobro vajo za krepitev ustvarjalnega razmišljanja.
Prav tako vam bodo v veliko pomoč štiri stopnje ustvarjalnosti, med njimi tudi zelo pomembna stopnja inkubacije, ko svoj pesniški izdelek za nekaj časa odložite in se s svežim pogledom na zadevo k pisanju vrnete čez dan ali dva.
Preden pesem končate, jo tudi preberite na glas. Le tako boste zaslišali celostnost pesmi, kako zveni, kako teče in boste temu lažje prilagodili strukturo, dobili nove ideje ali le izbrali nove, bolj ustrezne besede.
Preizkusite tudi različne sloge, opišite doživljanje bolj na široko, nato pa iščite načine, kako bi enako povedali z manj besedami. Preizkusite različne oblike in verze, morda boste našli verz, ki vam še posebej leži ali pa uporabite prosti verz.
Foto: rtvslo.si
Krasno.
OdgovoriIzbrišiRada imam pesem. Le redko jih še zapišem.
Morda pa se vendarle prebudi spet tisto tiho hrepenenje...
Hvala. Tudi sama sem ob tem zapisu razmišljala, da bi ponovno napisala kakšno pesem.
OdgovoriIzbriši