Ustvarjalno-pisalni izziv: Pregovori

Pregovori v sebi nosijo starodavne modrosti. In kljub temu, da včasih zvenijo staromodno, se jih radi poslužujemo, ko hočemo kakšno trditev, nasvet še posebej ponazoriti.

So pa lahko pregovori koristni tudi na drugačen način in njihovo vsestransko bomo prikazali v današnjem izzivu.

Rana ura, zlatar ura.

Ljubo doma, kdor ga ima.

Čez sedem let vse prav pride.

Obleka ne naredi človeka.

Kdor visoko leta, nizko pade.

Iz predlaganih pregovorov v 250 besedah napišite zgodbo.

Veselo pisanje!

Kaj nas lahko naučijo literarni junaki?

Branje nas popelje v čarobni svet 

številnih zgodb, kjer realnost dobi čisto nove dimenzije. Leposlovja ne prebiramo samo zaradi zgodb, temveč ali predvsem zaradi junakov, ki se nam kažejo skozi zgodbe. Prav tako včasih z literarnimi junaki lažje vzpostavimo čustveno vez kot z nekaterimi ljudmi v našem resničnem življenju. Lažje jih razumemo in zdi se nam, da oni razumejo nas.

Čustvena vez, ki jo vzpostavimo z literarnimi liki, bodisi s tistimi dobrimi ali tistimi slabimi, je tudi vir učenja in spoznavanja sebe, svojih vrednost, svojih meja in svojih svojih občutkov. Vživljanje v njihovo realnost nas lahko tako nauči marsikaj koristnega tako o sebi kot o našem življenju.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kalejdoskop

Se spominjate tistih malih napravic, pogled v katere razkrije svet pisalnih barv in neverjetnih vzorcev? Kot otroka so me navduševali in začarali živobarvni vzorci in njihove spremembe, ko sem zavrtela drugi konec tulca. Nisem se mogla načuditi neverjetnemu mehanizmu, ki je vse to ustvarjal, predvsem pa vsem možnim spremembam, ki jih je sprožil en sam zasuk.

Kaj ne bi bilo zanimivo, da bi lahko na ta način gledali svet? Videli vse barve in možnosti, ki nam jih življenje ponuja?

V 250 besedah opišite svet kot bi ga gledali in videli skozi kalejdoskop.

Veselo pisanje!

5 razlogov, zakaj je branje v tujem jeziku koristno

Včasih sem veliko pogosteje brala v tujih jezikih kot zadnja leta, čeprav obiske tujine vedno izrabim tudi za nabavo originalnih naslov. Nekaj le-teh me še vedno čaka neprebranih. Šele ko beremo tudi v tujih jezikih, spoznamo, da je branje lahko več kot se zdi, predvsem pa prinaša določene koristi.

Lahko bi si mislili, da gre pri branju le za branje. Beremo. Pika. A branje je večplastno. Branje je drugače, če beremo strokovno literaturo ali leposlovje. Če beremo pesmi ali prozo. Če beremo elektronski vir ali tiskano izdajo. Časopis ali revijo. 

Prav tako je branje drugačno, če beremo tekst v materinem jeziku ali če ga beremo v tujem. 

Nekateri se branja v tujem jeziku izogibajo in prisegajo le na besedila v materinščini. Drugi spet zaprisegajo, da bi morali vsako knjigo brati v originalu, če se le da.

Gotovo je veliko lažje, verjetno tudi veliko bolj doživeto branje v maternem jeziku, a to prinaša tudi določene omejitve, ki pa jih branje v tujem jeziku presega.

Ustvarjalno-pisalni izziv: V 80 dneh okoli sveta

Od dni Julesa Verna in njegovih del se je na svetu marsikaj spremenilo. Okoli sveta se da priti veliko prej kot v 80 dneh. A kaj bi prineslo 80 dni dolgo potovanje okoli sveta v današnjem času? Kakšna doživetja bi vas pričakala? S katerimi izzivi bi bili na takem potovanju soočeni? Kako bi potovali?

V 250 besedah opišite vašo potovanje okoli sveta v 80 dneh z vsemi dogodivščinami in presenečenji, ki vas na potovanju čakajo.

Veselo pisanje!

Avdio knjige

V zadnjem času testiram uporabo avdio knjig. Vem, da to ni novost na trgu, je pa novost pri meni.

Kot zagovornica klasične, tiskane knjige, ki se jo da prijeti, vohati, listati, se nove tehnologije poslužujem postopoma oziroma ko ugotovim, da bi mi znala koristiti. 

Tako sem prišla na idejo, da bi preizkusila avdio knjige. Nekaj znancev se jih poslužuje redno, meni pa misel, da knjigo poslušaš namesto bereš ni tako blizu.

Vseeno pa sem mi je misel porodila, ko sem iskala načine, da bi čas med hojo ali med vožnjo na vlaku, ko pri sebi nimam čtiva, zapolnila z nečim uporabnim.

Avdio knjige so bile nekako logična izbira, tudi zato ker jih lahko poslušam preko telefona in ne potrebujem nobene dodatne opreme ali mi s seboj ni potrebno prenašati nobene dodatne teže.

Občutni so mešani. Kot pri vsem ima zadeve prednosti in slabosti.

Začnimo na pozitivni noti.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Skrivni vrt

Se mi zdi, da smo si bralci podobni, vsaj v tem, da poznavamo in priznavamo čudežni svet literarnih zgodb in junakov. Zato v tem svetu najdemo čarobnost vsakdanjih trenutkov in neomejene možnosti, hkrati pa se nam je vedno težko ločiti od njih.

Najlepše pri literarnih zgodbah je, da jih lahko vedno, vsaj v svojih mislih, prikrojimo po svoje.

V 350 besedah opišite vaš skrivni vrt (sklicevanje na istoimensko literarno delo ni nujno). Kaj in kdo vse se v njem nahaja? Cveti ali je zapuščen? Je francosko urejen ali angleško prostorastoč?

Veselo pisanje! 

Kako narediti bralca?

Veliko je priporočil, predlogov, kako spodbujati otroka, da bi postal bralec in da bi ga knjige zanimale.  Veliko je raziskav, ki so pokazale, da so najboljši vzor, da bo otrok kasneje rad bral, starši, ki berejo. Z bralnim zgledom spodbujamo otrokovo lastno zanimanje za branje in knjige. 

Vemo pa tudi, da so se številni bralci izklesali sami, brez starševskega bralnega vzora. Nekaj takih samoniklih bralcev imam v družini, še več jih poznam. 

Torej, kateri so tisti elementi, ki osebo napeljejo, da rada bere? Ti elementi sploh obstajajo ali so čisto naključni? Ali sploh lahko pripravimo načrt predlogov, kako spodbujati zanimanje za branje ali so ti vseeno presplošni, da bi bili zagotovilo za kasnejšo naklonjenost do branja.

Prav tako ni nujno, da otrok, ki ne kaže zanimanja za branje, kasneje ne bo postal bralec oziroma ga branje ne bo zanimalo. Otroci svoje zanimanje za branje in knjige kažejo na zelo različne načine. Nekateri se branja lotijo sami in se vedno zatekajo h knjigam, drugi sami od sebe predloga za branje ne bodo izkazali, jih bo pa branje pritegnilo vedno, ko jim bo nekdo bral.

Dejstvo pa je, da kdor rad enkrat bere, vedno rad bere in ni nujno, da se ta ljubezen razvije v otroštvu, lahko se kasneje, šele v odrasli dobi. Vredno bi bilo torej raziskati, zakaj nekdo rad bere, kaj ga pripelje na to in seveda, kakšnih spodbud je deležen. Te se prav gotovo razlikujejo od posameznika do posameznika.

Strokovnjaki poudarjajo, da je pomemben element in izziv spodbuditi starše, ki ne berejo, da vseeno berejo otroku, da z njim obiskujejo knjižnice, da se pozanimajo o metodah, kako spodbujati otroka brati, pri vzgojiteljih, učiteljih in knjižničarjih. 

Si mislim, da pri večini takih staršev ta način ne bi obrodil sadov iz čisto preprostega razloga, da stvari, ki nam niso zanimive, ne radi delamo in to bi se lahko sprevrglo predvsem v mukotrpen proces branja, ki ne bi bil ne staršu še manj otroku v zadovoljstvo.

So pa dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo pri vsakodnevnih opravkih, srečanjih, preko katerih lahko otroka spodbujamo k branju, četudi sami nismo bralci: