torek, 31. marec 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kaj sledi?

Kakšno zgodbo bi napisali?
Torkovih ustvarjalno-pisalnih izzivov se že prav veselim. Ne samo zaradi enkratnih zgodb, ki jih dobivam, temveč predvsem zaradi odzivov bralcev, ki jih takšne vaje spodbujajo k pisanju in razmišljanju.

Pa se sedaj posvetimo tokratnemu izzivu. Se že veselim vseh zanimivih zgodb, ki bodo nastale.

Kaj sledi?

Na kuhinjski mizi ga je čakalo pismo. Začelo se je z "Dragi Jure!"...

Nadaljujte prizor. V 350 besedah napišite, kaj sledi.

Veselo pisanje!

Foto: eliecilicie.net

petek, 27. marec 2015

Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja

Na deželo, kjer se pogled spočije ob pogledu na hribe.
Tokratna objava bo prav posebna. Bralka Damijana je izzvala samo sebe in v 250 besedah napisala zgodbo z uporabo obveznih 15 besed

Pri prvi vaji se ni popolnoma držala pravil, da besede uporabi tako kot so bile zapisane v izzivu in da jih ne spreminja. 

Besedila nisem popravljala ali urejala, saj so vaje namenjene spodbujanju ustvarjalnega razmišljanja in se mi zdi prav, da so zgodbe resnično od tistega, ki jih piše in takšne kot jih piše ne glede na to ali je komu drugemu všeč stil pisanja, tematika, žanr ali ne.

Vroč avgustovski dan, leta 1950. Kinematografi še  niso bili tako razširjeni kot so danes, a vendar se je v trafiki že dalo najti kakšno revijo, kjer je bilo mogoče zvedeti kaj o življenju kakšne filmske zvezde tedanjega časa.
Gizela, mlada dama petindvajsetih let. Bila je lepa mlada ženska. Naravno lepa , tako in še bolj kot tiste v revijah. Njena lepota je od znotraj sijala navzven. Bila je celostno lepa. Bolnišnica je bila njen drugi dom, saj je bila babica. Neznansko je ljubila svoje delo. A danes jo je zajela žalost. Otrok je po porodu umrl. Storila je vse kar je bilo v njeni moči, da bi otroka rešili a žal… Bolečino se je odločila predati vetru, soncu in naravi kot taki. To ji vedno pomaga. S kolesom se bo odpeljala na dolgo vožnjo.  V košaro na kolesu je položila veliko steklenico vode in z žalostjo v srcu odpeljala. Gnečo stare mestne ulice je doživljala kot nekakšen karneval v tem vročem dnevu. Skozi park, le ven iz mesta, na deželo, kjer se pogled spočije ob pogledu na hribe. Skozi dolino vse tja do tiste stare samotne hiše s spokojno zeleno jaso ob njej. Tu ostane in izzveni vse kar prinaša. Izzveni bolečina, jeza, veselje, … V tihi bolečini, ki kriči se ji pogled ustavi na nebu. Bel galeb (golob, op. u.)! Le kaj to pomeni in kaj tu počne? Je to duša malega otroka, ki ni preživel? Bog ve! Mogoče pa kašni Indijanci v legendi vedo kaj povedati o tem? O življenju, o smrti…,


Prosila sem jo, da vajo opravi še enkrat in tokrat uporabi besede take kot so bile podane v izzivu. Ta vaja zahteva malo več usmerjenega, fokusiranega razmisleka, kar pa tudi spodbuja ustvarjalno razmišljanje.


8. avgust 2008
Kot v transu sem se s kolesom peljala po najbolj obljudeni ulici mesta. Zdelo se mi je, da je sredi avgusta karneval. Bila sem tam, a me ni bilo. Gizela, mlada mamica, ki je danes izgubila otroka je še vedno z mano v mislih in srcu. V sebi nosim delček njene bolečine. Kako mora biti šele njej! Bolnišnica, ta včasih srečna, drugič hudo nesrečna velika hiša. Kakor za koga in kakor kdaj.
Samo ven iz mesta si želim. Po ulici navzgor prihaja starka. Njena košara je polna cvetja. Belo dalijo si želim. Še dalje dol po ulici je kinematograf. Tam stoji kot arhaični spomin na neke druge čase. In trafika za vogalom in …
Ven iz mesta! Še skozi park in … končno se pred mano odpirajo tiste neskončno lepe doline, za katere mislim, da zanje vem le jaz. Tu se duša spočije, lahko odloži vse: svoje solze in veselje, jezo in trpljenje… Narava vzame nase vse in preoblikuje vse. Kot bi prihitela k ljubimcu, utrujena od kolesarjenja in čutenja ležem v travo. Kljub poznemu poletju je še zelena. Dremež me vzame v svoje naročje…  Šotor,  stari Indijancigolob v letu in legenda – o duši otroka, ki je poletela iz življenja v smrt in iz nje v življenje. Prebujajoč se ali sem še vedno v snu? Odprem oči, hribi v daljavi so se v večerni zarji rožnato obarvali. Bel golob v preletu na nebu. Ne ni bil le sen, z gotovostjo vem: otrokova duša je na varnem!


Nastala je zelo podobna zgodba, le da v obliki vsaj v začetku dnevniškega zapisa in v prvi osebi. Gledišče se je spremenilo. Prej je zgodba tekla o Gizeli, (porodni) babici, ki je pomagala pri porodu, pri katerem je dojenček umrl, v drugi zgodbi pa je Gizela mamica, ki je ob porodu izgubila otroka.

Kam pa je vas pripeljalo ustvarjalno razmišljanje?

Foto: freeapproved.com

torek, 24. marec 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: 15 besed

Kakšno zgodbo bodo pisale vaše besede?
Vas ustvarjalne sive celice že kaj srbijo? Danes je ponovno dan, da jih malo nabrusimo in izzovemo.

Današnja vaja je precejšnji izziv, ki bo od vas terjal malo več ustvarjalnega razmišljanja. Boste pa zaradi nje v nadaljevanju tedna še toliko bolj iskrivih idej in nabritih misli.

Pa začnimo.

15 besed

S pomočjo spodaj naštetih besed v 250 besedah napišite zgodbo ali pesem. Uporabiti morate vseh 15 besed, ki jih ne smete spreminjati (sklanjati, množiti), torej uporabite besedo "košara" in ne "košari", "košare" itd.

Vrstni red uporabe besed ni pomemben. Prav tako lahko besede uporabljate kot prvo besedo v stavku:

košara, legenda, zelena, hiša, bolnišnica, Gizela, hribi, doline, trafika, kinematograf, avgust, karneval, golob, Indijanci, park.

Veselo ustvarjalno pisanje!

Foto: carolecgood.com


petek, 20. marec 2015

Pregled leta: pisanje, cilji, uspehi

Si priznate svoje dosežke, čeprav niste povsem izpolnili cilja?
Prvi pomladni dan je tako priročen dan, ravno pravšnji za razne preglede, premisleke, za njihovo spomladansko čiščenje in zastavljanje novih ciljev.

Pred enim letom sem si zadala kar zahtevno nalogo, zato sem se odločila, da pregledam napredek zastavljenih ciljev in jih po potrebi nadgradim ali spremenim.

Da bi bi mi v enem letu uspelo napisati tri knjige niti nisem pričakovala. Je bila pa to dobra motivacija, saj sem kljub vsemu napisala precej - pri dveh zgodbah mi je uspelo doseči polovico zastavljenega, pri tretji pa celo tri četrtine. Skupaj pa to nanese dobrih 200 000 besed. Cilj morda ni dosežen, številke pa me vseeno prepričajo, da je bilo precej narejenega.

Prav tako kot spodbudo za naprej vzamem prepričanje, da je pot - v tem primeru pisanje, pomembnejša od cilja :).

Pri vsem tem pa si za velik dosežek štejem predvsem to, da me mnenje drugih o mojem pisanju ne skrbi več. Vedno se bo našel nekdo, ki mu ne bo všeč, na srečo je tudi precej takih, ki jim je. In zardi teh se vse skupaj splača.

Seveda ne smem pozabiti na objave na tem blogu. Te vsekakor ostajajo in namesto ene objave na teden vas bosta sedaj pričakali dve. 

In še naprej sem bom trudila spodbujati vse, ki si želite pisati in besedno ustvarjati. Hkrati pa sem si zadala razvijati in širiti učinkovita orodja, vaje ter tehnike ustvarjalnega pisanja, ki spodbujajo domišljijo, besedni zaklad in spodbujati ustvarjalno razmišljanje, s pomočjo katerega trdno verjamem, da lahko dosežete večjo uspešnost in zadovoljstvo ter izboljšate kakovost svojega življenja. (Ne nujno v enem letu :)).

Mi bo uspelo? Ali sem si zastavila previsoke cilje?

Foto: Literarnica

torek, 17. marec 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Besedni zemljevid

Kakšen je vaš zemljevid besed?
Danes vam predstavljam vajo, ki lahko služi kot zabaven način za iskanje besed ali pa podlaga za resne zgodbe, kjer okoli izhodiščne besede nizamo ostale besede, ki se nam ob izhodiščni besedi porajajo.

V angleščini se vaja imenuje wordmapping, gre pa za neke vrste miselni vzorec ali zemljevid besed.

Zemljevid besed

Odprite slovar na poljubni strani (če v bližini nimate slovarja, imate pri roki gotovo kakšen časopis, knjigo ali odprite naključno spletno stran), nato pa s prstom naključno izberite besedo.

To besedo nato napišite na sredino lista. Izbrana beseda naj vam služi kot izhodišče za besedne asociacije. 

V petih minutah okoli besede napišite čim več besed, ki vam v povezavi z izhodiščno padejo na pamet. Ne razmišljajte preveč, samo pišite, ne glede na to ali ima beseda pomen ali ne. Pri tej vaji je pomembna količina ne kakovost. Naj bo beseda še tako smešna ali nenavadna, jo zapišite na zemljevid. 


Vajo lahko nadaljujete za vsako besedo, ki ste jo napisali iz izhodiščne in ob kateri se vam poraja še več asociacij. Na koncu lahko nastane pravi zemljevid besednega zaklada.

Ob tej vaji ste lahko tudi drugače ustvarjalni in uporabljate različne barve, besedo narišete itd.

Po petih minutah odložite pisalo in preglejte besedni zemljevid, ki ste ga ustvarili. Se vam iz zapisanih besed že lušči kakšna zgodba, ki bi jo lahko razpletli?

Svoje zemljevide lahko delite v komentarjih.

Veselo pisanje!

Foto: http://open-tube.com/wp-content/uploads/2009/08/mm-happiness11.jpg

petek, 13. marec 2015

Zakaj si je kdaj treba vzeti odmor?

Si kdaj vzamete odmor od pisanja?
Za ta teden sem imela pripravljeni dve različni temi. Ena je vedno za rezervo, če bi prva v zadnjem trenutku zatajila. 

Danes sta zatajili obe. Pa ne zato, ker ne bi vedela, o čem pisati, ker ne bi imela koncepta. Vse to je stalo na mestu. Le besede se niso tvorile v povedi. Vsaj ne z lahkoto, predvsem pa ne tako, kot sem si zamislila.

In bolj ko sem razmišljala, kako se lotiti pisanja današnje objave, težje sem se osredotočila in na zadnje sem pomislila, da danes sploh ne bi pisala.

Taka misel me je prešinila že kdaj prej, ko sem bila bolna ali so bili bolni otroci, ko sem imela natrpan urnik, da si nisem niti predstavljala, kdaj bom imela čas pisati objavo ali sem bila utrujena. Pa tudi, ko sem bila odsotna ali v podobnih situacijah, a je vedno ostalo le pri tem - da je šinila skozi moje misli in odšla. Pa tudi nerada prelamljam obljube, četudi sem jih dala sama sebi, zato je pisanje tedenskih objav zame zelo resna stvar.

Tokrat pa se je misel pojavila kot edino prava odločitev: včasih je dobro, da si vzamem odmor. Da potrebujem čas, da se napolnim z energijo in novimi zamislimi. Počutila sem se popolnoma izžeto. 

Včasih je dobro in prav, da se odmaknemo, tako imamo možnost stvari videti z drugega zornega kota.  In včasih se moramo na to spomniti in opomniti večkrat. 

In objava se je napisala kar sama od sebe.

Si vzamete odmor od dela, opravil, zahtev, od stvari, ki vam v tistem trenutku ne gredo? Koliko časa traja vaš odmor? Pet minut, uro ali cel dan?

Foto: brainscape.com

torek, 10. marec 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kaj če...?

Kaj če ... bi bilo danes vse mogoče?
Današnji ustvarjalno-pisalni izziv se mi zdi kot nalašč za današnji sončni dan, ki navdaja z optimizmom. Ob takih dneh imam vedno občutek, da je čisto vse mogoče! 

Kaj če...?


Življenje nam velikokrat postreže s preizkusi in izzivi. Kaj če bi en dan potekal natanko po naših željah? Kakšen bi bil?


Odmislite vse negativne misli, s katerimi se trenutno ukvarjate in se prepustite svojim notranjim vzgibom, željam in potrebam.

10 minut prosto pišite in zapišite še tako nenavadno misel, idejo ali podobo, ki se vam poraja. Opišite svoj idealni dan. Kdaj bi vstali ali ne vstali? Kaj bi počeli? S kom bi preživeli dan? Kako bi ravnali s sabo in z drugimi? Kako bi bili oblečeni?

Po 10 minutah odložite pisalo ali prenehajte tipkati. Preberite, kaj ste zapisali in naslednjih 5 minut razmislite (in zapišite) o naslednjih vprašanjih: 
- Koliko podobnosti je med vašim idealnim in dejanskim dnevom? 
- Bi v trenutni situaciji zelo težko preživeli kakšen idealni dan? 
- Kaj vas pri tem ovira?

Svoj idealni dan lahko delite v komentarjih!

Veselo pisanje!

Foto: brackenfellpersonaltrainer.com

petek, 06. marec 2015

Moje najljubše knjige iz otroštva

Katere so vaše najljubše knjige iz otroštva?
Že nekaj časa nisem pisala o knjigah. Se mi zdi že skoraj knjigoskrunsko glede na to koliko berem in da sem praktično cel dan v knjigah, branju in pisanju.

Ker je moja pozornost zadnje tedne (mesece) še posebej namenjena objavam eseju na maturi, kjer se letos vse vrti okoli otroštva in otroških stvari, sem pomislila na svoje najljubše knjige, ki sem jih (in jih še vedno) rada prebirala v otroštvu.

Zanimivo, moj seznam ni prav dolg. Ni prav veliko knjig, tistih najljubših, ki sem jih prebirala in prebirala. Seveda, tukaj mislim na knjige, ki sem jih brala že sama in ne ki so mi jih brali drugi. Nimam ganljive zgodbe iz svojega zgodnjega otroštva o pravljici, nad katero sem bila noro navdušena in so mi jo morali brati znova in znova.

Se pa še zelo živo spomnim, ko sem še pred svojimi bralnimi dnevi očeta vprašala, zakaj toliko bere? Kje je v tem zabava? In njegovega odgovora: "Boš že videla, ko se naučiš brati!"

Mislim, da sem bila vse od tistega trenutka zasvojena.

Da se vrnem k seznamu svojih najljubših knjig. Takole gre:

Hrošč leti v somraku Marie Gripe - želela sem si biti ena izmed njih, četrta članica, da bi skupaj z Jonasom, Anniko in Davidom raziskovala neraziskane skrivnosti.

Rdeča pest Josipa Ribičiča - zgleda, da se nisem mogla upreti "sovrstniškim" zgodbam, ki vsebujejo nevarnost in pogum.

Najlepše antične pripovedke - tudi te sem prebrala nekajkrat. Enostavno so me fascinirale in izmed vseh bogov sem si želela biti Atena.

Vsi Geniji v dolgih in kratkih hlačaš Slavka Pregla - kaj naj rečem, biti malo drugačna in stvari narediti po svoje mi je bilo že takrat všeč.

Tajno društvo PGC Antona Ingoliča - mislim, da bom s to knjigo končala. Imam občutek, da seznam pove že kar preveč o meni :). Morda bi morala postati tajni agent ali kaj podobnega.

Seveda so bile tudi številne druge knjige, ki so me pritegnile, zelo kmalu sem začela brati "odrasle" romane in bolj "resno" literaturo, te mladinske knjige pa so vedno ostale z mano in sem jih tudi kasneje, v srednji šoli in na faksu, velikokrat vzela v roke in jih prebrala s čistim užitkom.

Zanimivo, da mi Pika Nogavička ni bila nikoli prav posebej pri srcu.

Katere so pa vaše najljubše knjige iz otroštva?

Foto: najknjige.si

torek, 03. marec 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kateri tip zlikovca ste?

Si upate zlikovati?
Ustvarjalno-pisalni izzivi so se izkazali za uspešne objave, zato sem se odločila, da bomo razmigali naše ustvarjalne možganske krivulje vsak teden, predvidoma ob torkih.

Ste pripravljeni za tokratni izziv?

Kateri tip zlikovca ste?

Seveda tu mislim na tiste knjižne ali filmske junake. V pomoč vam je lahko članek, ki govori o notranjih vzgibih, ki jih ženejo, da so zlobni.

Se v katerem najdete?

V 350 besedah opišite svojega zlikovca in kaj ter zakaj ga žene, da na okoli seje svojo zlobo.

Svoje opise lahko delite v komentarjih.

Veselo pisanje!

Foto: en.wikipedia.org