Ko govorimo o literarnih zvrsteh, je eden pomembnih razločevalnikov tudi dolžina, po kateri se zvrsti okvirno razmejujejo. Obstajajo okvirne predpisane dolžine za posamezno zvrst.
V zadnji objavi o kratki zgodbi smo se že dotaknili, koliko naj bi bilo besedilo dolgo, da ga lahko smatramo za kratko zgodbo. Kot smo videli, so okvirne dolžine kratke zgodbe lahko precej različne. Kratka zgodba je lahko praktično vse od 500 besed pa vse do 20 tisoč besed, četudi so tako dolge kratke zgodbe redke in je najbolj ustaljena dolžina med 1.500 in 5.000 besedami.
Enako dolga ali še krajša je lahko črtica. Novela šteje za 30 do 40 tisoč besed dolgo zgodbo, pomensko pa je precej odvisna od literarnega prostora, iz katerega izhaja. Bodisi da gre za zvrst, katere začetnik se šteje Boccaccio, bodisi da izvira iz anglosaškega prostora, kjer je novela pogosto smatrana kot krajši roman oziroma besedilo, ki ga po njegovi dolžini ne moremo šteti kot roman.
Tako je besedilo, ki šteje od 40 oz. 50 tisoč besed ali več, vsaj po dolžini označen kot roman, ki pa ima lahko tudi 100 ali 150 tisoč besed.
A bolj kot dolžina je pri posamezni zvrsti pomembno, kaj sporoča. Pri kratki zgodbi, črtici, noveli itd. je v ospredju sporočilnost ali dogajanje. Novela zajema odločilen dogodek v življenju glavnega junaka, prikazan zelo dramatično, ki ima lahko tudi preobrat. Pri črtici je v ospredju doživljanje glavnega lika, tudi prikazano v samo enem dogodku. Za kratko zgodbo pa je značilno, četudi kot črtica in novela opisuje le en dogodek, da se začne v središču dogajanja in se zaključi nenadoma in nepričakovano.
Veliko razprav se plete tudi okoli dolžine objav. S tem imamo v mislih spletni objavo. Nekateri prisegajo, da mora biti dolga med 800 in 1200 besedami. Pri pisanju objav jim je tako tudi vodilo, da predpisano dolžino tudi dosegajo. Kar mora ni vedno najboljša izbira. Saj se lahko določena sporočila predstavijo kratko in jedrnato ali če v sebi nosijo več pomembnih poudarkov, jih je smiselno razdeliti na več objav.
Pogosto naletim na objavo, pri kateri me pritegne tako naslov kot sporočilo, ki se iz njega obeta. Pritegne me tudi sama objava in način, kako je napisana, a se zgodi, da je včasih enostavno predolga, da bi kljub zanimivi vsebini dolgo obdržala mojo pozornost. Ponavadi nekje na sredini odneham in branjem opustim Pa ne gre da bi želela instant odgovor ali rešitev, mi pa je pomembno, da dobim informacije, ki sem jih iskala.
Ne glede na to ali gre za kratko, dolgo prozno zvrst ali za spletno objavo, je pri vseh najbolj pomembno, kaj sporočajo in kako to sporočilo prenesejo bralcu. Če za leposlovje velja, da mora biti pisano tako, da bralec nima občutka, da bere, temveč ima občutek, da zgodbo doživlja, jo občuti, tako mora tudi objava, kjer gre najpogosteje za prenos nekih informacij, nasvetov, sporočilo prenesti na način, da bo bralcu razumljivo in ga bo lahko takoj zapopadel, se z njim morda tudi poistovetil, predvsem pa mu bo koristilo.
Tako, da v prvi vrsti ni pomembno, koliko bo besedilo dolgo, temveč predvsem ali bo sporočilo doseglo bralca.
Foto: freephotos - pexels.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar