torek, 25. april 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ognjemet

Ognjemeti so lahko čudoviti. Predvsem s svojo čarobnostjo in bleščanjem osupljajo svoje gledalce. Včasih so tako zelo čarobni, da jih vidimo, ko prekipevamo od veselja ali se nam zgodi, kaj posebno lepega.



Na prireditvi na prostem je ob zaključku dogodka veličasten ognjemet. Okoli vas vlada vse splošno navdušenje. Slišijo se vzdihi občudovanja, vzkliki, smeh in ploskanje. Nato čisto blizu vas zelo močno poči...

S 250 besedami napišite nadaljevanje zgodbe.

Veselo pisanje!

Zaradi praznikov se ponovno beremo in pišemo 5. maja.

petek, 21. april 2017

Kam tone knjiga ali april - mesec knjige

April ni znan le po muhastem, aprilskem vremenu, temveč tudi po knjigah. V tem mesecu sta kar dva dneva posvečena knjigi - v začetku meseca, 2. aprila knjigi za otroke, konec meseca, 23. aprila pa obeležujemo svetovni dan knjige. Predvsem s slednjim dnevom je povezanih veliko prireditev in festivalov kot so Slovenski dnevi knjige in Noč knjige, ki si želijo knjigo in branje približati predvsem branja neželnim ali nehotečim posameznikom, a si v širši javnosti ne uspejo izboriti večje pozornosti. In zgleda, da jim to uspeva vsako leto manj.

Spominjam se Slovenskih dnevom knjige v parku Zvezda - stojnice, založbe in seveda knjige so napolnile razvejanje krake, pogovori, delavnice in druge spremljevalne prireditve so odmevale med krošnjami. Zdelo se je kot da knjige plešejo in mamijo mimoidoče s svojo zgodbo in obljubo. Bralec jih je lahko slišal, kako mu prigovarjajo: "Vzemi me, preberi me."

Zadnjih nekaj let se je dogajanje precej okrnilo. Spremljevalni dogodki so se preselili v dvorane, ki bodo k sebi sprejele le največje knjigokusce in marsikomu bo dogajanje ostalo nevidno, saj nima več možnosti, da bi na poti, med opravljanjem drugih opravkov, postal in prisluhnil sporočilu, ki ga nosijo.

torek, 18. april 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kaligram

Pisanje daje neskončne možnosti ustvarjanja in oblik, kako se pisanje (bodisi proza ali poezija) izrazita vidno.

Ena izmed takih oblik je tudi kaligram, oblika zapisa, besedila, ki tako vizualno kot pomensko sledi eni temi. Ali če povemo drugače: besedilo z besedami ustvari obliko predmeta, pojma, ki ga opisuje. Zelo dobri kaligrafi tako z besedami ustvarja prava umetniška dela. Eden bolj znanih piscev kaligramov je bil francoski pesnik Guillaume Apollinaire.


Napišite svoj kaligram. Vsebina in slika naj e navezujeta na predmet, ki ga opisujete.

Veselo pisanje!

petek, 14. april 2017

Kako oblikovati bralcu prijazno besedilo?

Dobro napisno besedilo ni samo vsebinsko kakovostno, čeprav je to zelo pomemben element, temveč je tudi oblikovano tako, da je branju prijazno.

S tem je mišljeno predvsem to, da je besedilo na pogled in po svoji strukturi zasnovano tako, da ga je že samo zaradi njegove sestave lahko prebrati, zgradba pa pripomore k razumevanju vsebine, saj je tekst lažje berljiv.

Do sedaj smo se že navadili, da več pozornosti posvetimo besedam, ki jih izberemo in  kako oblikujemo stavke in s tem tudi naše misli ter ideje.

Ljudje smo pretežno vizualna bitja. Takšni smo tudi kot bralci. Tekst, ki je zgoščen in v "enem kosu" nas bo morda od branja odvrnil, saj se nam bo zdel prezahteven, četudi bo vsebina zanimiva.  Že sama zgradba nas lahko pritegne ali odbije.

Dobra struktura je pomembna tudi z vidika preglednosti in ureditve našega sporočila. Prav tako je veliko informacij na enkrat težko sprejeti in potrebujemo "oddih". Tako je tudi med branjem.

Pri leposlovnih besedilih lahko lažjo berljivost dosežemo z vnosom dialoga, ki pripomore k dinamičnosti besedila in branja. Težje pa je zanimanje bralca zadržati pri strokovnih in polliterarnih besedilih oz. besedilih, ki ne vsebujejo dialoga.

Kako lahko na pogled besedilo naredimo lažje berljivo?

torek, 11. april 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Tek na dolge proge

Ustvarjalno-pisalni izzivi so spodbudili marsikatero pisalno žilico in podžgalo prenekatero iskrivo zgodbo.

To samo kaže na to, da si ljudje želijo pisati, morda le potrebujejo nekaj dražljajev, da se tega lotijo.

Danes vam tako ponovno dajemo izziv za pisanje.


V 350 besedah napišite zgodbo, ki nosi naslov Tek na dolge proge.

Veselo pisanje!

petek, 7. april 2017

4 načini, kako besedilo napisati bolj razumljivo in ohraniti sporočilnost

Kako pisati? Kako sestaviti stavek, da bo prenesel naše sporočilo naslovniku ali bralcu? Katere besede izbrati, da bodo dobile smiseln pomen in da bo naše sporočilo čim bolj razumljivo?

Nekaterim gre pisanje lažje od rok, drugim ne. Nekaterim je pisanje ljubo, drugi bi najraje nikoli pisali. Pa to še zdaleč ne pomeni, da je pisanje za prvo skupino vedno tudi preprosto.

S pisanjem se nas večina srečuje dnevno in se moramo pogosto pisno tudi sporazumevati. Dejstvo je, da v kolikor naša pisna komunikacija presega okvirje osebnih sporočil, kjer pogosto zapišemo, kar imamo v mislih (pa še tudi, ko gre za sporočila z bolj resno ali za nas pomembnejšo vsebino), moramo pri pisanju razmisliti,kaj in kako bomo sporočilo zapisali. Tako je tudi v primeru, ko pišemo osebi, ki je ne poznamo ali ne poznamo dobro. Takrat bolj pazljivo izbiramo besede in  dobro razmislimo, kaj bomo napisali in kako bomo oblikovali stavke, katere besede bomo izbrali, da bi naslovnika prepričali ali mu vzbudili zanimanje.

Kot se spreminjamo mi, se lahko spreminja tudi naš način, stil pisanja. In ne glede na to ali pišemo radi ali sploh ne, je pisanje veščina, ki jo lahko vsi nenehno izpopolnjujejo.

Obstaja kar nekaj trikov, s katerimi lahko vadimo in izboljšujemo naše pisalne veščine in pri vsakem besedilu, ki ga napišemo, tudi blestimo. Kako?

Preden tekst, ki smo ga napisali, pošljemo naslovniku, pregledamo besedilo za nekaj najobičajnejših "lepotnih" popravkov:

četrtek, 6. april 2017

Literarni natečaj Martin Krpan XXI. stoletja

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo ali pesnitev Martin Krpan XXI. stoletja. Je še tak junak kot nekoč? Ima v glavi še kaj soli ali jo le še tovori? Je še kos Brdavsu? Ali sploh še obstaja …? In še in še bi radi izvedeli, zato bomo vašega literarnega tovora še kako veseli!

Prvonagrajenec bo poleg glavne nagrade dobil še častni naziv literarni zavetnik/zavetnica.

Rojstvo Martina Krpana

Pripovedko Martin Krpan z Vrha (ali kar Martin Krpan) je Fran Levstik napisal leta 1858. Čeprav je izmišljena, vendarle temelji na realnem zgodovinskem dogajanju in snovno-motivno črpa iz ljudske in umetne književnosti. Sol so zaradi avstrijske prepovedi kupovanja in prodaje resnično morali tihotapiti, o »kranjskem Herkulu« – tihotapcu soli, pa sta že leta 1848 pisala Matevž Ravnikar Poženčan in Matija Valjavec. Levstik je, med drugim, črpal iz Pegama in Lambergarja ter Petra Klepca, podobnosti pa je mogoče najti tudi s Kraljevičem Markom. Krpanova izmišljena domačija sicer stoji na Sveti Trojici v bližini Pivke oziroma Postojne. Obstaja tudi manj znana rokopisna različica v dveh poglavjih, ki je bila objavljena šele leta 1931 v Zbranem delu. Kakorkoli že: Krpan je eden najbolj prepoznavnih literarnih likov in ponarodelih junakov, ki so navadno povezani z narodovo preteklostjo – ali to pomeni, da junaka njegovega kova ni več med nami?

Več o pogojih sodelovanja in nagradah si lahko preberete na njihovi spletni strani.

torek, 4. april 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Sončni vzhod

Sončni vzhodi, in tudi zahodi, se mi zdijo nekaj čarobnega. Najlepši se mi zdi trenutek, ko se jutranja svetloba pojavi tik nad obzorjem, ko se nebo obarva temno oranžno, malo višje spremeni barvo v svetlo rumeno, nato svetlo modro, visoko na nebu pa je lahko še temno modre barve.

Danes na poti v službo sem imela priložnost opazovati zelo lep sončni vzhod, ko se je jutranje sonce bleščalo v najlepših zlato-bakrenih barvah.


V 5 povedih opišite sončni vzhod. Kakšen bo? Poln čudovitih barv in upanja ali mračen?

Veselo pisanje!

ponedeljek, 3. april 2017

9. LITERARNI NAGRADI FRONTIERE-GRENZEN


Vse pisne sladokusce pričakuje čezmejni literarni natečaj Frontiere-Grenzen. Vaše izdelke pričakujejo do 19. junija 2017 na naslov "Premio Letterario Frontiere-Grenzen"
c/o Biblioteca Intercomunale di Primiero Via Fiume 6 – 38054 Primiero San Martino di Castrozza (Tn).

Literarna nagrada Frontiere-Grenzen (meje) je nagrada za kratko pripovedno prozo na poljubno temo. Namenjena je vsem zvrstem sodobnega pripovedništva od tradicionalne pripovedi do najnovejšega jezikovnega eksperimentiranja: srhljivke, domišljijske zgodbe, grozljivke, znanstvena fantastika, zbirke pisem, ljubezenske zgodbe, gledališkega besedila idr. 

Za nagrado se lahko potegujejo rojeni pred 31. 12. 2003 s stalnim prebivališčem na ozemlju Alpske konvencije in Tržaške pokrajine. Podelile se bodo tudi denarne nagrade.

Več informacij lahko najdete na spletni strani http://www.frontiere-grenzen.com/bando-sl.html, kjer je objavljen tudi celoten pravilnik natečaja.

Veselo pisanje!