
Maturitetni esej pogosto razvname številne razprave o izbranih
delih za obravnavo, o njihovi primernosti, o (ne)pripravljenosti dijakov na
pisanje besedila esejskega tipa in mnogih drugih, ki se nanašajo tudi na področje
strokovnosti pri vsebinskem delu in celotni šolski sistem.
Pri tem pa se premalokrat ozremo na tiste, ki so pri vsej tej
zadevi edini pomembni - dijake, ki se tako ves čas vrtijo v kolesju izobraževalnega
sistema, če si lahko besede sposodimo kar pri tematskem sklopu letošnjega
eseja, v katerem so najbolj oškodovani prav sami. A bi morali iz tega sistema,
v katerem večinoma preživijo vsaj trinajst let, oditi kot izoblikovane,
samorazmišljujoče osebe.