petek, 23. december 2016

Zimsko branje

Konec leta je vedno dober čas za pregled skoraj izteklega leta, pregledati zastavljene cilje in dosežene rezultate. To je lahko dobra popotnica za novo leto, da zastavimo nova poglavja.

Pod drobnogled sem želela vzeti svoj seznam prebranih knjig in ugotovila, da operiram s precej površnim seznamom. Kljub temu da za večino prebranih knjig, tako leposlovnih kot strokovnih, vodim bralni dnevnik, vseeno tega ne naredim za vsako in skozi leto na to nisem bila pretirano pozorna. 

Želela sem se namreč ponašati s številom prebranih knjig, v srednješolskih in študentskih letih sem prebrala tudi do 100 knjig na leto, pogosto tudi kakšno več, a je ta številka zadnja leta občutno manjša.

Spoznala sem, da se moram pri beleženju prebrane literature bolje organizirati in tudi zaznamek o prebranih straneh ne bi bil odveč. Ugotovila sem namreč, da sem letos v rokah držala presneto veliko knjig, ki imajo blizu petsto strani ali več.

torek, 20. december 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vsaka 5 beseda

V zadnjem času smo v objavah veliko pozornosti namenili pisanju, kaj je različna (če sploh) v primerjavi z ustvarjalnim pisanjem, predvsem pa temu, kako pisati, da naše pisalno-izrazne veščine izboljšamo.

Temu bo namenjen tudi današnji ustvarjalno-pisalni izziv.


Iz knjige, časopisa, revije izpišite daljši odstavek (ali več odstavkov) in pri prepisu izpustite vsako 5 besedo. Nato manjkajočo besedo nadomestite s svoje in pazite, da se besede razlikujejo od tistih v originalu.

Veselo pisanje!

petek, 16. december 2016

Kakšno pisanje je ustvarjalno pisanje?

Veliko govorimo o pisanju in ustvarjalnem pisanju, a kje je razlika? Sama je niti ne vidim, vsaj ne bistvene, saj ima vsako pisanje potencial, da postane ustvarjalno pisanje. In pri tem ne gre toliko, da pišemo romane ali leposlovna, umetniška besedila, temveč gre za način pisanja. Tako lahko tudi dopis, življenjepis, pismo, poročilo vsebuje elemente ustvarjalnega pisanja.

Z ustvarjalnim pisanjem označuje predvsem drugačno in usmerjeno razmišljanje o tem, kaj bomo napisali in kako. Predvsem pa ima ustvarjalno pisanje močno sporočilnost. In ker je lahko vsako pisanje v svojem bistvu tudi ustvarjalno, ali bi vsaj moralo biti, je velikokrat dovolj, da govorimo samo o pisanju.

Pisanje je proces in kot vsak proces zahteva nekaj časa, hkrati pa to pomeni, da ga lahko prilagajamo.

torek, 13. december 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Svetilka

Zanimivo je razmišljati o življenju ljudi, kaj se jim dogaja, kaj doživljajo, o čem govorijo. Zanimivo pa bi bilo tudi slišati zgodbe kakšnega predmeta, pred katerimi ljudje nimamo zadržkov pokazati vso svojo naravo, saj predmeti ne morejo nikomur nič povedati. Recimo, da bi lahko spregovorila svetilka, kaj bi lahko povedala?




V 250 besedah opišite doživljanje in zaznavanje svetilke, ki stoji v kotu sobe. Kaj vse opazi in kaj vse sliši?


Veselo pisanje!

petek, 9. december 2016

Kako izboljšati svoje pisanje

Učenje pisanja pojmujemo kot učenje črk in nato sestavljanje besed v stavke, postavljanje vejic in pik. Premalokrat pa se pri tem osredotočimo na učenje pisanja kot veščine, da z izbiro besed povemo najboljše sporočilo, da pišemo razumljivo, včasih kratko in jedrnato, drugič spet bolj opisno.

Pisanje je veliko več kot samo učenje abecede in pisanje črk ter učenje slovničnih zakonitosti jezika.

Pisanje v prvi vrsti predstavlja način izražanja, sporočanja, tako osebnega kot poslovnega. Z besedami, ki jih napišemo (ali izrečemo) lahko povemo veliko več kot smo sprva mislili ali pa povemo nekaj na drugačen način. Lahko smo v našem pisanju jasni, lahko smo nerazumljivi, lahko smo poetični, lahko pišemo v metaforah, lahko smo v našem pisanju radoživi ali suhoparni. Lahko uporabljamo bogato paleto besed in izrazov, lahko pa se venomer zatekamo k enemu in istemu obsegu besed, ki jih poskušamo uporabit na vse mogoče načine.

Torej, učenje pisanja se ne konča v prvem razredu, ko se naučimo abecede in pisanja besed, temveč je pisanje proces, ki se nenehno razvija in nadgrajuje.

torek, 6. december 2016

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ledeni dotik

Zadnje dni se je živo srebro spustilo pod ničlo. Četudi mi ni prijetno, ko premražena hodim po cesti, kljub številnim slojem toplih oblačil, uživam v hladnih jutrih, ko lica nekoliko primrznejo. To mi je toliko bolj všeč, saj se lahko kasneje vedno nekje pogrejem. Verjamem pa, da bi bil moj odnos do mraza drugačen, če te možnosti ne bi imela. Kako bi se vi počutili, če bi bil vse okoli vas led in mraz? Kaj če bi imeli sposobnost vse, česar se dotaknete, spremeniti v led?



V 250 besedah napišite zgodbo o ledenem dotiku. Koga bi zamrznili, česa se ne bi želeli dotakniti, da ne bi zaledenelo? Kako bi bilo živeti v takem ledenem svetu? Bi bila to ječa ali kraljestvo?

Veselo pisanje!

sobota, 3. december 2016

3 razlogi, zakaj pisati bralni dnevnik

Ko govorimo o branju, se večinoma osredotočamo na motivacijo za branje. Osredotočamo se na to, da je branje pomembno in na načine kako spodbujati branje med otroki, odraslimi, družinami, da bi radi brali. Pri tem pa se premalo osredotočamo tudi na to, kako brati. Beremo površno ali poglobljeno? Si od prebranega, kaj zapomnimo? Kaj od prebranega smo razumeli? 

Ni nujno, da moramo vedno brati poglobljeno ali da površno branje ni branje. Način branja je velikokrat odvisen od našega odnosa do besedila, ali naše motivacije za branje. Nekatera besedila bomo prebrali za zabavo in verjetno malo bolj površno. Ob tem naše razumevanje ne bo nič slabše, le zelo selektivno. Površno bomo brali tudi besedila, v katerih iščemo določeno informacijo in nas zanima le tisti del, ne celotno besedilo.