Ustvarjalno-pisalni izziv: Pisanje z nasprotno roko

Pišite z nasprotno roko.

Za zadnji letošnji ustvarjalno-pisalni izziv bomo stvari postavili na "glavo" oziroma se stvari lotili s povsem druge strani.

Če imate čas za oddih, ste se v mislih od letošnjega leta verjetno že poslovili in z vznemirjenjem pričakujete novega in kaj vam bo prineslo. 

Če se vam zdi, da vam letošnje leto ni bilo naklonjeno, pa verjetno že komaj čakate, da tudi uradno mine in upate, da vam bo naslednje prineslo več lepih stvari.

Morda se nam kakšne stvari tudi zdijo nerešljive, pri tem pa nam lahko pomaga, da pogledamo na situacijo z druge strani ali drugače. Naslednja vaja vas bo k temu spodbudila, četudi ste prepričani, da druge rešitve ni.

Zakaj potem ne bi stvari naredili drugače od običajnega in ne bi za začetek (ali za konec) poskusili pisati z drugo roko?

Pisanje z nasprotno roko

To vajo napišite ročno, pisanje na računalnik ne bo imelo enakega učinka. 

Z desno roko - ali z levo, če ste levičar, napišite vprašanje, na katerega si želite odgovor. Lahko je to vprašanje, ki vas že dlje časa muči, lahko pa tudi splošno vprašanje samo za vajo, kot recimo, kaj lahko pričakujete od novega leta.

Vprašanje zapišite kot vam pride na misel. Ne ubadajte se ali ste ga zapisali pravilno ali bi ga morali formulirati drugače. To ni pomembno.

Sedaj ko imate vprašanje, pisalo primite z drugo roko (z levo če ste desničar in z desno, če ste levičar). Lahko izberete tudi pisalo druge barve. Naj vas ne skrbi ali znate pisati z drugo roko (to vam naj ne bo izgovor, sama sem prepričana, da vsak lahko piše tudi z drugo roko), tudi to pri tej vaji ni pomembno. Je pa res, da se znate malo namatrati, kar je še bolje, ker se ne boste ukvarjali z razmišljanjem o odgovoru, temveč, kako ga boste napisali.

Vzemite si 3 minute in zapišite odgovor. Kot rečeno, ne razmišljajte, kakšen naj bi odgovor bil, posvetite se pisanju z ne dominantno roko in odgovor bo prišel sam od sebe.

Veselo pisanje in vesele praznike še naprej!

Foto: wikihow.com/Write-With-Your-Opposite-Hand

Novosti na Literarnici

Za lažje priprave na pisanje eseja na maturi

Preden se predamo prazničnim trenutkom vas želim obvestiti o dveh novostih, ki vas čakajo na Literarnici.

Prva novost je dolgo pričakovana knjižica o pripravah na esej na maturi Esej 2016 - Priprave na maturo, ki zajema objave, ki so izhajale na spletni strani med 2013 in 2015.

Na voljo je brezplačni del knjižice, ki vam ponuja celoten vpogled v priprave na pisanje eseja in si ga lahko preberete tukaj.

Celotni priročnik, z vsebinsko razčlenitvijo obeh del, bo izžel predvidoma v začetku prihodnjega leta (že kmalu :)).

Za več informacij o priročniku mi lahko pišete na helena@literarnica.si.

Druga novost pa je pravzaprav stara že tri mesece - Novičnik o ustvarjalnem pisanju. Enkrat mesečno vam prinese ideje, znanje in orodja o pisanju in ustvarjalnosti. 

Trenutno se med prejemnike e-Novičnika naročite na novice@literarnica.si.

Želim vam lepe praznike in ustvarjalnosti polne trenutke.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zgodba iz 6 besed

Kako bi opisali svojo zgodbo s šestimi besedami?

Praznični čas in konec leta sta po navadi tudi čas, ko se zazremo v leto nazaj in skušamo "poravnati" račune, izpolniti obljube, ki smo si jih dali na začetku. 

A tudi če raznim novoletnim zaobljubam nismo naklonjeni, si ne moremo pomagati, da ne bi o letu, ki se končuje, vsaj malo razmišljali. 

Tokrat imate priložnost, da o 2015 razmislite na drugačen način.

Zgodba iz šestih besed

S šestimi besedami opišite svoje leto v izteku. 

Pazite le, da besede ne bodo zgolj naključno izbrane, temveč da imajo smisel in izražajo pomen. Morda vam bo vaša zgodba celo dala vpogled, kako ste leto preživeli. 

Veselo pisanje!

Foto: mamamia.com.au

Zakaj moramo za ohranjanje lastne ustvarjalnosti poskrbeti sami

Naj bo novo leto čarobno in ustvarjalno!

V zadnjih objavah sem se veliko posvečala ustvarjalnosti. Želela sem prikazati, kako pomembna se mi zdi ustvarjalnost vsakega posameznika in zakaj jo je treba ohranjati, ne je omejevati.

Prepričana sem, da smo vsi ljudje ustvarjalni. Da se kot ustvarjalna in razmišljujoča bitja že rodimo. Da v osnovi ni nekdo bolj ustvarjalen kot drugi in tudi da za ustvarjalnost ne potrebujemo posebnega talenta. Prav tako tudi vsak svojo ustvarjalnost izraža na svoj način.

Moje orodje izražanja je pisanje. Ker mi je ta način od nekdaj najbližji in tudi zato, ker ima pisanje že samo po sebi številne koristi. Sami lahko izberete kaj drugega, tudi sestavljanje kock ali ples v dežju :). Možnosti so neomejene.

Kot otroci svojo vedoželjno ustvarjalnost izražamo spontano, kasneje pa se jo naučimo zatreti, saj spoznamo, da ljudje v našem okolju ne sprejemajo naših zamisli kot resničnih ali se jim te zdijo prismuknjene. Se nam celo posmehujejo in norčujejo iz nas, zato se naučimo, da je bolje biti tiho. Marsikdo ne sprejeme, da smo drugačni, da razmišljamo drugače in nas hočejo na vsak način prepričati v svoj "prav".

Sama ustvarjalnost smatram kot način razmišljanja, tudi delovanja, ko nismo podvrženi predsodkom in kritikam, temveč lahko na situacijo ali na problem neobremenjeno pogledamo z različnih zornih kotov.

Za ustvarjalnost potrebujemo tudi več veščin. Tako za ustvarjalni pristop potrebujemo sposobnost prilagajanja, iskanja več možnosti, zmožnost domišljanja, pa tudi radovednosti, kot tudi sposobnost izvedbe, kjer se bomo osredotočili na eno izbrano možnost. Navsezadnje se prava ustvarjalnost pokaže v končnem rezultatu. 

Verjamem tudi, da smo sami sposobni doseči vse kar si zamislimo in tu je pomembno, da nas pri tem nihče in nič ne zavira. Ker pa je lažje nadzorovati svoje misli, kot dejanja drugih, je pomembno, da skozi svojo ustvarjalnost najdemo načine, kako svoje zamisli uresničiti.

Ne bomo vedno naleteli na odprta ušesa in sprejemanje naših idej, zato je ključnega pomena, da ustvarjalnost gojimo predvsem sami. Morda se nekomu niti ne boste zdeli ustvarjalni, a naj vas to ne odvrne od iskanja različnih možnosti. Marsikomu se bo vaša ustvarjalnost tudi upirala, ker je ustvarjalno že samo po sebi drugačno, celo nenavadno, neobičajno in večina ljudi nima rada sprememb, rajši se držijo običajnih, rutinskih zadev.

Tudi Tomas Edison je potreboval več kot 10 000 poskusov, da je žarnica zasvetila. Za marsikoga je doživel 10 000 porazov. Sam pa je bil prepričan, da je dokazal le 10 000 načinov, kako žarnica ne sveti. Sledite njegovemu zgledu.

In zakaj se tako zavzemam za ohranjanje naše ustvarjalnosti? Verjetno zato, ker se že od nekdaj počutim nekoliko drugačno od ustaljenih smernic družbeno sprejemljive osebe. Verjetno ne navzven, gotovo pa v svojem razmišljanju, vsaj v tistem notranjem, ki si ga tudi sama nisem upala dolgo časa izraziti. In ker verjamem v naš človeški potencial in potencial našega uma in sposobnosti razmišljanja.

V prihajajočih prazničnih dneh vam želim veliko ustvarjalnih trenutkov in odkrivanja lastnih ustvarjalnih potencialov. Sama pa si bom privoščila nekaj ustvarjalnega počitka.

S petkovimi objavami se ponovno vrnemo 8. 1. 2016, v vmesnem času pa boste lahko svojo ustvarjalnost spodbujali še naprej z ustvarjalno-pisalnimi izzivi.

Foto: freshome.com

Ustvarjalno-pisalni izziv: Oddaljene asociacije

V petek smo govorili o 
različnih testih, s katerimi lahko preverjamo raven naše ustvarjalnosti ali pa so vsaj zelo dobra vaja za spodbujanje ustvarjalnih misli in zamisli.

Danes se bomo posvetili oddaljenim asociacijam, kjer tri na videz nepovezane besede povežemo s četrto, ki jim je skupna.

Oddaljene asociacije

Za spodnje sklope besed najdite četrto, ki jih povezuje:

alpe - nož - ura

kava - kocka - sveča

polica - branje - konec

Sedaj pa za vsak sklop s 50 besedami napišite tri različne zgodbe, ki jih navdihnejo besede posameznega sklopa. Vsaka zgodba pa naj vsebuje tudi vsaj en element, ki jo povezuje z drugima dvema.

Veselo pisanje!

Foto: remoteassociates.wordpress.com

Testirajte svojo ustvarjalnost

Kako pritrditi svečo, da vosek ne kaplja na mizo?

V življenju opravimo nekaj testov inteligentnosti, če ne drugje, nas preverjajo v šoli. Manjkrat pa pomembnost pripisujemo testom ustvarjalnosti. Po navadi se smatra, da ustvarjalnost ni merljiva in zato se ne more testirati.

Prav tako lahko teste ustvarjalnosti opravi vsak, ne potrebujete nobenega posebnega znanja. 

5 testov ustvarjalnosti

V nadaljevanju vam predstavljamo pet različnih načinov, kako lahko spodbujate svojo ustvarjalnost vsak dan, brez priprav in posebnih orodij.

1. Alternativna uporaba
Test alternativne uporabe je leta 1967 razvil JP Guilford. Na ta način lahko spodbujate svojo ustvarjalnost tako, da v dveh minutah naštejete čim več različnih načinov uporabe vsakdanjega predmeta kot so stol, kavni vrč ali opeka.

Možni načini uporabe za sponko bi lahko bili:

- za spenjanje listov papirja
- manšetni gumbi
- uhani
- imitacija mini-pozavne
- ozek predmet, s katerim lahko pritisnite na gumb za "ponovni pogon" na napravi
- za povezovanje žičk slušal, da se ne zapletejo
- kazalka

Test meri divergentno razmišljanje na štirih področjih:

Fluentnost - koliko primerov uporabe lahko naštejete
Izvirnost - kako nevsakdanji ali redki so načini uporabe (na primer "predmet za ponovni zagon na napravi je bolj redka kot sponka za papirje)
Fleksibilnost - koliko različnih področij odgovori zajemajo (npr. manšetni gumbi in uhani so oboji modni dodatki, torej eno področje)
Izvedba - raven podrobnosti v odgovorih; npr. "za povezovanje žičk slušal, da se ne zapletejo" vsebuje več podrobnosti kot kazalka

Podobno lahko vadite tudi sami in poskušate v dveh minutah naštetih čim več načinov uporabe za žlico. korito ali mizo.

2. Nepopolna slika
Psiholog Ellis Paul Torrance je v 60. letih prejšnjega stoletja razvil Torrancov test ustvarjalnega mišljenja (TTCT), s katerim je poskušal opredeliti ustvarjalno usmerjeno alternativo IQ testom. Eden najbolj značilnih elementov TTCT je nepopolna slika.

Test temelji na začetni nepopolni obliki (kot primeri spodaj), ki jo morate dopolniti.

Če bi se radi preizkusili v tem testu, nekaj primerov najdete tukaj.

V petih minutah jih lahko poljubno dopolnite in prikrojite.

Neobičajne teme, nakazane zgodbe, humor in izvirnost perspektive prislužijo visoke ocene.

Več informacij o Torrancovemu testu ustvarjalnega mišljenja v slovenščini lahko dobite tudi tukaj. 

3. Uganke
Naslednja kategorija so uganke. Uganka postavi vprašanje, na katero se sprva zdi, da ni odgovora, dokler nenadoma, odgovor pride v preblisku.

Psihologi uporabljajo uganke za merjenje zmožnosti ustvarjalnega reševanja problemov. Cilj ugank je, da pridemo do enega pravilnega odgovora.

Poskusite sami:

Človek je poročil 20 žensk v majhnem mestu. Vse ženske so še vedno žive in nobena od njih se ni ločila. Človek ni kršil nobenega zakona. Kdo je človek?

Rešitev, če do nje ne boste prišli sami, najdete na koncu objave.

4. Oddaljene asociacije
Test oddaljenih asociacij zahteva, da iz treh predlaganih besed npr. utrinek, film, prah najdete četrto besedo, ki povezuje vse tri. V tem primeru je odgovor zvezda: zvezdni utrinek, filmska zvezda in zvezdni prah.

Z metodičnim pristopom k reševanju teh nalog ne boste imeli veliko sreče, saj se odgovor pojavi kot preblisk, prav tako kot pri ugankah.

Še nekaj primerov:

čas - lasje - nos
misel - glas - spanec
bol(ečina) - lovec - zelje

Odgovore najdete na koncu objave.

5. Test s svečo
Test s svečo je klasična preizkušnja ustvarjalnega reševanja problemov, ki ga je psiholog Karl Duncker razvit leta 1945. 

Na voljo imate škatlo risalnih žebljičkov, svečo in vžigalice (kot na sliki zgoraj). Prižgano svečo morate na steno pritrditi tako, da vosek ne kaplja na mizo. 

Test nas izziva, da uporabimo znane predmete na neobičajne načine.

Rešitev.

Ste poskusili katerega od testov ustvarjalnosti? Mogoče ugotovite, da ste bolj ustvarjalni kot ste si mislili.

Vir: http://99u.com/articles/7160/test-your-creativity-5-classic-creative-challenges

Rešitve: dolg (dolgčas, dolgi lasje, dolg nos), globok (globoka misel, globok glas, globok spanec), glava (glavobol, lovec na glave, zeljnata glava)

Foto: http://99u.com/articles/7160/test-your-creativity-5-classic-creative-challenges

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vilice

Uporabljamo vilice samo za prehranjevanje?

Tokrat bomo možgančke ustvarjalno raztegovali malo drugače. Sposodili si bomo vsakdanji predmet, ki ga vsi vsaj enkrat na dan držimo v rokah - vilice.

Vas zanima, kako lahko vilice spodbudijo vašo ustvarjalno pisanje in razmišljanje?

Takole.

Vilice

V 3 minutah naštejte izboljšave, ki bi jih lahko naredili vilicam, da bi še bolje opravljale svoj namen. Ali je so vilice končni izdelek, ki ga ni več moč nadgraditi?

Nato v 5 minutah naštejte čim več načinov, kako bi vilice še lahko uporabljali ali zakaj.

Veselo pisanje!

Foto: ribnican.si

Divergentno razmišljanje in ustvarjalnost

Divergentno razmišljanje je sposobnost,
ki spodbuja ustvarjalnost.

V družbi se ustvarjalnost še vedno prepogosto enači z umetniškim ustvarjanjem. In čeprav sama v mnogih objavah naštevam koristi ustvarjalnega pisanja, ki ga lahko štejemo za umetniško, ne gre samo za pisateljevanje. Pisanje ni lastninska pravica pisateljev in vseh, ki pišejo poklicno. Ustvarjalno pisanje ima koristi, ki presegajo umetniški vidik in iz katerih se lahko vsi veliko naučimo ter ni treba, da bomo postali pisatelji. Hkrati pa je eno izmed sredstev za spodbujanje ustvarjalnosti.

Začetniki definicij s področja ustvarjalnosti pa so ustvarjalnost povezovali z načinom razmišljanja. Tako je Joy Paul Guilford leta 1950 prvi predlagal koncept divergentnega razmišljanja. Opazil je, da ustvarjalni ljudje ponavadi takšen način razmišljanja izražajo pogosteje kot ostale načine.  Na podlagi teh opažanj je divergentno razmišljanje povezal z ustvarjalnostjo in mu dodal nekaj značilnosti:

- fluentnost (sposobnost proizvesti veliko število idej ali rešitev problema v kratkem časovnem obdobju);
- fleksibilnost (sposobnost istočasno predlagati različne pristope do določenega problema);
- izvirnost (sposobnost proizvesti novih, izvirnih idej);
- izvedba (sposobnost sistematizirati in organizirati podrobnosti ideje v glavi in jo izpeljati).

Guilford je verjel, da standardni testi inteligence ne podpirajo divergentnega razmišljanja in so narejeni bolj za konvergentne mislece (ki so usmerjeni k iskanju ene in edine rešitve problema, enega pravilnega odgovora).

Struktura inteligence

Nasprotno tedanjemu prepričanju, da je inteligenca sestavljena iz enega in edinega numeričnega parametra, je Guilford trdil, da je inteligenca sestavljena iz številnih intelektualnih sposobnosti. Najprej je predlagal model z 120, nato 150 in nazadnje 180 neodvisno delujočimi dejavniki inteligentnosti.

Svojo teorijo strukture inteligence je razložil na tridimenzionalnem kubičnem modelu. Po tej teoriji lahko uspešnost posameznika na testu inteligence izsledimo nazaj do njegovih osnovnih mentalnih sposobnosti, ali "dejavnikov" inteligence. Te dejavnike (sposobnosti) je nato razvrstil na tri dimenzije: delovanje, vsebina in izvedba.

Dimenzija miselnih operacij

Ta dimenzija je sestavljena iz petih (kasneje šestih, ko je spomin ločil na dva elementa) vrst miselnih operacij ali splošnih intelektualnih procesov:

Zaznavanje - sposobnost razumeti, dojeti, odkrivati in zaznavati.
Spomin - sposobnost obdelovati in priklicati nazaj v spomin podatke. Kasneje razdeljen na
 - sprejemanje informacij - sposobnost za kodiranje podatkov.
 - shranjevanje informacij - sposobnost obnove podatkov.
Divergentni postopek - proces generiranja več rešitev problema
Konvergentni postopek - proces dedukcije na eno rešitev problema.
Vrednotenje - proces presojanja ali je odgovor natančen, dosleden, ali veljaven.

Dimenzija vsebine

Ta dimenzija zajema široka področja informacij, v katerih se lahko uporabljajo miselne operacije. Vsebinska dimenzija je razdeljena v štiri kategorije (kasneje pet, ko se je figuralna kategorija ločila na slušno in vizualno):

Figuralna kategorija - informacija, ki je neverbalna ali slikovna. Kasneje razdeljena na
 - slušno - zaznavanje informacije s sluhom in
 - vizualno - zaznavanje informacije vizualno.
Simbolna kategorija - zaznavanje informacij kot simbolov, znakov, ki samostojno nimajo pomena, na primer, arabske številke ali črke abecede.
Semantična kategorija - zaznavanje informacij v besedah ​​ali stavkih, bodisi ustno, pisno ali v svojih mislih.
Vedenjska kategorija - zaznavanje informacij kot dejanj posameznika ali posameznikov.

Dimenzija rezultata

Ta dimenzija vsebuje rezultate uporabe posameznih miselnih operacij pri določenih vsebinah. Obstaja šest vrst rezultatov, in sicer:

Enota - predstavlja posamezno informacijo.
Razred - nabor predmetov, ki si delijo nekatere lastnosti.
Razmerje - predstavlja povezavo med predmeti ali spremenljivkami, ki so lahko povezani kot nasprotja ali kot asociacije, zaporedja ali analogije.
Sistem - organizacija predmetov ali mrež z vzajemno delujočimi deli.
Preobrazba - sprememba zaznavanja ali sprememba v znanju, kot npr. obrnjen vrstni red črk besede.
Vključitev - napovedi, sklepi, posledice ali pričakovanja znanja.

Tako po mnenju Guilforda obstaja (6 x 5 x 6 =) 180 intelektualnih sposobnosti ali dejavnikov. Vsaka sposobnost predstavlja določeno operacijo na določenem vsebinskem področju in izhaja iz posameznega rezultata.

Vir: http://www.newworldencyclopedia.org/entry/J._P._Guilford

Foto: wordsliive.org

Ustvarjalno-pisalni izziv: Prosto pisanje

Potrebujete za pisanje vedno razlog?

Današnji ustvarjalno-pisalni izziv je eden mojih najljubših in ga uporabljam čisto pri vsem. Predvsem pa mi pride prav, ko so moje misli neurejene in začutim, da se ne morem osredotočiti na naslednji korak ali ko ne vem, kaj točno si želim narediti. Občutek v takih trenutkih je nekako takšen, kot da imam glavo prepolno, da je že kar prazna. Nekako kot bi kričala tišina :)

Takrat vzamem v roke svoj, prav temu namenjen, zvezek in pišem in pišem in... no, saj veste.

Prosto pisanje

Izberite si udoben kotiček. Nekje, kjer se dobro počutite, kjer ste že sicer bolj sproščeni in umirjeni. Brez motenj - te vas ne bodo motile, hkrati pa vam ne bodo jemale pozornosti.

Nastavite si uro in 15 minut samo pišite. Pišite o vsem, kar vam pride na pamet. Ne ubadajte se s slovnico in ne ubadajte se s pomensko povezanostjo misli.

Bodite osredotočeni na samo pisanje in ne na to, kaj pišete ali boste napisali.

Po petnajstih minutah odložite pisalo ali prenehajte tipkati in si vzemite nekaj trenutkov. Napisano lahko kasneje preberete, morda se v besedilu skriva kakšna informacija, ki vam bo koristila. Ali pa pospravite in se k besedilu vrnete šele čez nekaj dni.

Veselo pisanje!