nedelja, 16. december 2018

Kako otrokom olajšati učenje branja

Učenje branja je tematika, ki me poleg pisanja, pri delu še posebej zapolnjuje in navdušuje. V zadnjih letih sem ji posvetila kar precej raziskovanja in preučevanja. Predvsem učenju branja otrok, ki se ga ne naučijo povsem z lahkoto. 

Trdno verjamem, da ali se bo vsak otrok tekoče naučil brati in prebrano tudi razumel, ni vprašanje. Res pa je, da smo si ljudje različni in tudi naši učni stili se razlikujejo. Tako je povsem normalno in naravni proces, da se nekateri otroci brati naučijo zelo hitro, tudi zelo zgodaj, nekateri povsem sami, drugim pa je učenje branja težje in se ga učijo počasi, tudi s težavo. 

Pri svojem delu se srečujem z otroki, ki ne marajo brati, in razlog je predvsem v tem, da jim branje ne gre dobro od rok oziroma ust. Ti otroci ne radi berejo zato ker jim je branje težavno, ne zato ker bi bili že vnaprej programirani, da branja ne bodo marali. To priča že naravna naklonjenost malčkov od zgodnjega otroštva, h knjigi. Prav tako ti otroci nimajo težav z branjem, le težje se ga učijo. 

Ta razlog bi moral biti pri učenju branja vedno v ospredju. Ne ocenjevanje, ki pri otrocih le še zavre željo po učenju in trudu, da bi se naučili tekoče brati. Pri tem ne gre za to, da bi otroci, ki se branja težje učijo, potrebovali zelo posebne in specifične pristope, je pa gotovo to, da jim je treba učenje branja olajšati in jih k njemu spodbujati.

Veselje in in občutek, da so nekaj dosegli, ki se zrcali na njihovih obrazih, ko osvojijo tekoče branje, je neprecenljiv trenutek in k temu bi se morali tako starši kot učitelji prizadevati. S tem tudi ustvarjamo dolgotrajne bralce, ki bodo radi brali vse življenje, ne le za namene formalnega šolanja in izobraževanja. 

Kako lahko otroke, ki se težje učijo brati, spodbujamo k branju in jim vlivamo samozavest in zadovoljstvo ob osvojiti tekočega branja?
1. Branje knjig, kjer se besede, celo stavki ponavljajo. Miška, ki je iskala prijatelja je primer knjige, kjer se določeni stavki, vprašanja ponavljajo iz strani v stran. To omogoča otrokom, da že v drugem ali tretjem poskusu stavek preberejo dokaj tekoče.
2. Branje knjig s preprostim besedilom, ki ga berete večkrat. Tudi knjige s preprostim besedilom, majhnim številom besed, so priročne za učenje branja. Pri tem se ne obremenjujte, da so to večinoma slikanice in knjige za malčke. Pri učenju branja otrok, ki se ga težje učijo, ne gre za izbiro knjig, primernih starosti ali razvojni stopnji ter razumevanju otroka, temveč izbiri besedila, ki ga bo otrok lahko bralsko hitro osvojil. 
 3. Družabne igre, ki jih priredite za branje. Te se za učenje branja izkažejo kot najboljše, saj otrok nima neposrednega občutka, da mora brati. Igre kot so človek ne jezi se in druge, kjer za premikanje figur uporabljate kocko, so lahko odličen pripomoček za učenje branja. Namesto kocke uporabite listke z navodili, npr. PREMAKNI SE DVE POLJI NAPREJ, ki jih vlečete s kupa podobnih navodil. Tovrstne, improvizorične igre imajo pri učenju branja dva namena. Prvi je ta, da se otrok skozi igro zabava in odmisli, da mu branje ni prijetno, ker je zanj težko, drugi pa da s ponavljajočimi se navodili, vadi besede in besedne zveze, ki jih skozi igro ponavlja in tako osvaja bralne veščine. Ko osvoji tekočo izgovorjavo, lahko igro oz. navodila spremenite oz. napišete nekoliko zahtevnejša besedila. 
Igra je lahko tudi gibalna z navodili, da mora npr. DVAKRAT POSKOČI ali da se prikloni, zaploska itd. Možnosti so skoraj neštete. Vedno pa je dobro, da ko določene besede osvoji, navodila za stopnjo otežite (dodate več besed ali bolj zahtevne).

Ko se bo otrok naučil prepoznavati besede, povezovati črke in zloge z glasovi, ki jih izgovori, bo bral bolj tekoče in v njem bo našel tudi več zabave.

Ni komentarjev:

Objava komentarja