Priprave na esej 2018

Z letošnjimi pripravami na pisanje eseja na maturi smo v polnem teku in dejanski preizkus je že skoraj tik pred vrati. Podrobnejše informacije o pripravah na pisanje eseja lahko najdete tukaj.

A kljub temu državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo vsako leto februarja objavi tematski sklop in književna dela, ki se bodo za esej na maturi obravnavala v prihodnjem šolskem letu.

Tako tudi za prihodnje leto to ni več neznanka. Za tematski sklop je komisija določila:

ČLOVEK MED PRETEKLOSTJO IN SEDANJOSTJO

deli pa sta:

ANNE MICHAELS: UBEŽNI DELCI

CIRIL KOSMAČ: POMLADNI DAN

Vsako leto z vznemirjenostjo pričakujem nova književna dela, ki jih bomo imeli priložnost obravnavati na Literarnici. Dela se sicer veliko ponavljajo, v različnih kombinacijah, tako da vsaj z vidika tematskega sklopa se gledišče del spreminjata. Vedno pa ostaja pomislek, da je predvsem v zadnjih letih veliko kakovostne mladinske literature, ki bi jo bilo smiselno ali celo nujno vključiti v izbor del za maturitetno čtivo.

Tako se je na tokratnem seznamu ponovno pojavil naš stari znanec, meni sicer zelo ljubi slovenski pisatelj, Ciril Kosmač s Pomladnim dnem. Delo smo že obravnavali za maturo 2013, takrat s tematskim sklopom OTROCI IN STARŠI.

Roman bom z veseljem še enkrat (ali dvakrat) prebrala. Naloga kljub poznavanju vsebine ne bo lahka, kot se morda zdi, saj je potrebno pri pranju in nato pri obravnavi upoštevati predvsem nov tematski sklop kot neko osnovno izhodišče za obravnavo dela.

Me pa je prijetno presenetilo nepoznano delo - Ubežni delci. Gre za prozni prvenec kanadske pisateljice, prej pesnice, Anne Michaels in se prav tako kot Kosmačev Pomladni dan dotika dogodkov 2. svetovne vojne in demoni, s katerimi se glavni junak spopada leta kasneje. 

Tudi za prihodnje leto se nam obetata dve dobri, morda celo izjemni deli in zanimivo bo odkrivati vse plasti zgodbe ter razkrivati gobje sloje človeške duše, čutenja in doživljanja.

Foto: 

Ustvarjalno-pisalni izziv: SMS

Sporazumevanje in sporočanje sta zanimiva procesa. Z eno besedo preveč ali kakšno premalo se lahko pomen sporočila zelo spremeni in tudi ga prejemnik lahko napačno razume.

V današnjem času se tudi oblike sporočanja nekoliko spreminjamo in prilagajajo predvsem sredstvom za sporočanje. Tako si lahko v elektronskem sporočilu vzamemo več prostora za pisanje in razlago. Prav tako neko formalno sporočanje od nas zahteva bolj izbran jezik, kdaj tudi z določenimi frazami. 

Po drugi strani pa nam omejitev znakov lahko primora, da pisavo prilagodimo, predvsem tako da sporočilo ali besede krajšamo.

Ena od takih kratkih oblik sporočanja je SMS.

Napišite SMS sporočilo, ki si ga želite nekomu že dolgo posalti. Na voljo imate le 140 znakov. Kaj boste napisali, Kako boste to napisali? In komu ga boste poslali?

Veselo pisanje!

Zakaj je pomembno pisati o pisanju

Velikokrat pisanje povezujemo izključno s pisatelji, knjigami in leposlovjem. Torej, s t.i. umetniško platjo pisanja. A dejstvo je, da pišemo vsi in da je pisanje (bodisi pisano ali tipkano) sestavni del našega življenja, ne glede na to kdo smo in kaj počnemo. 

Morda bi se komu zdelo, da je še največ pisal v šoli, ker je moral, ne pomisli pa koliko pisanja opravi pri vsakodnevnem delu tako v službi kot tudi v zasebnem življenju. V današnji dobi različnih načinov sporočana, že samo znotraj pisnega sporočanja, igra pisanje zelo veliko vlogo in predstavlja večinski delež naše komunikacije z drugimi. 

Pišemo sms-je in tvite, torej zelo kratka sporočila, in tudi daljša. V službi verjetno pišemo dopise, poročila, priprave na predstavitve, gradiva in še bi lahko naštevali, saj je uporaba različnih pisnih sporočil zelo široka. Seveda so to pretežno tipkana besedila, ki se z vidika koristnosti pisanja na razvoj možganov in ustvarjalnosti, precej razlikuje od klasične pisane oblike pisanja, a vseeno ne moremo šteti, da ne pišemo, le sredstvo in način sta druga.

Verjamem, da se bi na mojo trditev našlo kar nekaj junakov, ki bi trdili, da ne pišejo ali da komaj kaj pišejo, a vsi moramo od časa do časa izpolniti vsaj kakšen obrazec, če nič drugega. Pišemo pa veliko več, kot se nam zdi, saj vse kar zapišemo ne jemljemo kot pisanje.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Pomlad

Po nekaj tednih meteorološke pomladi smo včeraj zakorakali tudi v koledarsko pomlad.

Sama si želim, da bi nižje (morda ne prenizke) temperature vztrajale vsaj še nekaj časa, predvsem zato, ker bo verjetno kmalu že tako vroče, da nam spet ne bo prav.

A pomlad s seboj ne prinaša le toplejšega vremena, zelenja in cvetenja narave, temveč za marsikoga predstavlja tudi prijetnejši čas, ko so lahko spet nasmejani. Pomlad na nas zaradi svojih lastnosti vpliva večinoma pozitivno.

V 250 besedah opišite pomlad. Je to cvetenje in prebujanje narave? So to veseli ljudje, otroci, ki se ponovno igrajo na igriščih? Toplo sonce?

Veselo pisanje!

Posebne vrste pisav

Ko smo že toliko pisali o pisavi, je prav, da se dotaknemo tudi posebnih pisav, ki nam niso tako blizu, pa ne gre zato, da pripadajo drugim ljudstvom ali davnim civilizacijami. Gre za pisave, ki jih uporabljajo ljudje okoli nas, le da na to velikokrat nismo pozorni.

Te pisave pa kažejo tudi na velik potencial pisave, ki presega samo možnost sporočanja in se nanaša na način uporabnosti in nujnosti razvoja ne le pisane (abecedne, črkovne) pisave, temveč tudi drugih, ki so nujne za sporazumevanje določenih skupin ljudi ali v določenih situacijah.

Se že sprašujete, katere pisava so to? Upam, da res.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ob treh

S časovnim strojem smo že potovali, prav tako smo si predstavljali, kako bi bilo v prihodnosti. Kaj pa točno ob določeni uri na določen dan, na primer danes?  Recimo ko je ura tri. Kaj se takrat zgodi?

V 20 povedih napišite zgodbo in dogajanje, ko ura odbije tri.

Veselo pisanje!

Oblike pisave in različni načini zapisovanja

Prejšnji teden smo pogledali v nastanek in razloge za razvoj pisave, zato se bomo tokrat posvetili še samim oblikam pisave in načinom zapisovanja. 

Edinstvenost pisave se skriva v tem, da je popoln sistem zapisovanja in v raznolikih oblikah, ki so se razvile. To kaže na svojevrstnost pisave, ki se lahko izrazi v različnih oblikah.

Že sama zgodovina pisave je posebna, še bolj zanimiv pa je njen razvoj in nastanek različnih zapisov, ki jih danes uporabljamo po svetu.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Iz poezije v prozo

Se spominjate, ko smo odlomke proznega besedila, na vse zadnje bi bil lahko tudi dopis, življenjepis ali poslovno besedilo, in smo ga spremenili v pesem? Danes se bomo po vzoru Benjamina Franklina lotili obratnega postopka.

En mesec bo verjetno dovolj, da ste na besedilo in pesem že pozabili, saj je pomembno, da se ne opirate na prvotno besedilo.

V 20 povedih napišite zgodbo, ki ste jo zapisali v pesmi. 

Veselo pisanje!

Brez pisave ni pisanja

Danes se bomo dotaknili teme, ki se mi že nekaj časa mota po glavi, navdihuje pa me že zelo dolgo. Veliko pišemo o pisanju, o koristih pisanja, kako izboljševati pisno izražanje in podobne tematike. A vse to ne bi bilo mogoče, če naši predniki že pred stoletji, pravzaprav tisočletji, ne bi razvili sistemov pisnega sporazumevanja - pisav. 

Mnogi pravijo, da je pisava človeška razvojna stopnja. In tudi sama se s tem, na podlagi raziskav in dognanj o pisanju, zelo strinjam. Najprej smo ljudje razvili govor. Ko smo se znali sporazumevati govorno, so se informacije prenašale ustno. Tako se je ohranilo veliko legend, ki pa so se zaradi narave ustnega sporočanja, skozi stoletja spreminjale in celo dobivale nove oblike. V nekem obdobju pa ustno izražanje ni več zadostovalo in pojavila se je potreba, da bi vse informacije zapisali.