sreda, 27. februar 2013

Ciril Kosmač in Pomladni dan

Ciril Kosmač (28.9.1910 - 28.1.1980)


Rodil se je 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Šolo je obiskoval v Gorici in Tolminu, kjer je leta 1928 opravil malo maturo. Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Prebegnil je v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Nato je odšel v tujino, sprva v Pariz (1938). Leta 1942 se je preselil v London, kjer je delal za radio BBC. Med vojno se je pridružil partizanom in se leta 1944 vrnil v domovino. 

Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU. Štiri leta kasneje pa je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.

Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je predvsem kratko prozo. V njegovih novelah je prevladujoč motiv smrt. Največ pripoveduje o rojstnih krajih, o stiskah in upanju, o sebi in ljudeh okoli sebe, o ljubezni do domačega kraja in o raznarodovalnih pritiskih tujcev, o dobrih, malih čudakih z velikimi srci, o drobnih srečah in velikih nesrečah.
Vir: Wikipedija


Nekatera Kosmačeva dela:

Sreča in kruh (1946); Smrt nedolžnega velikana (1952); Pomladni dan (1953); Balada o trobenti in oblaku (1956-1957; Iz moje doline (1958); Tantadruj (1959; 


Pomladni dan
Roman Pomladni dan ima veliko biografskih elementov. Pisatelj se po vojni, in po letih življenja v tujini, vrne v domači kraj. Pomladni dan označuje dan njegove vrnitve in hkrati dan, ko se spominja svojega otroštva vse do dne, ko zapusti rodni kraj in prebegne v Jugoslavijo.


Na tem mestu sicer ne bomo govorili o vsebini zgodbe, saj jo verjetno že zelo dobro poznate.  Razčlenili pa bomo notranjo zgradbo romana, temo in motive, like, predvsem pa bomo razčlenili njihove odnose.

Notranja zgradba
Kakšna je notranja zgradba romana? Na koliko delov, poglavij je roman razdeljen? Koliko poglavij zajema posamezen del? Kateri so ključni dogodki posameznega poglavja/dela?

Tema in motivi
Katera je glavna tema romana? Katere motive pisatelj še obravnava v romanu?

Dogajalni čas in prostor
Določite dogajalni čas in prostor.

Literarno obdobje
V katerem literarnem obdobju je roman napisan? Kaj je za to obdobje značilno? Kakšno je zgodovinsko ozadje v tem obdobju?

Pripovedna tehnika
Kakšne pripovedne tehnike se pisatelj v svojem delu poslužuje? Katere slogovne prvine uporablja pisatelj in kakšen je njihov učinek?

Literarne osebe
Naštejte literarne osebe, ki se pojavijo v romanu in vsako od njih na kratko opišite. Kakšne so značajske lastnosti posameznih likov? Kako vplivajo na ostale like, na potek zgodbe? Kakšni so v odnosu do drugih?

Odnosi: Otroci in starši
Letošnji tematski sklop pri eseju na maturi je Otroci in starši, zato je neizbežno, da na maturitetnem izpitu pričakujete nekaj na to temo.

Kakšni so odnosi v romanu med starši in otroki? Koliko takšnih odnosov/povezav lahko izpostavite? 

Kakšnem je odnos med pisateljem in njegovim očetom? Kakšen je odnos med pisateljevim očetom in ostalimi otroki? Kakšen je odnos med pisateljem in njegovo materjo? Kakšen je odnos med pisateljevo materjo in ostalimi otroki? Ali se vam zdi odnos med pisateljem in njegovo materjo pristen in ljubeč? Zakaj ja? Zakaj ne? Katere vrednote ima pisateljev oče? Kako te vrednote vplivajo na pisatelja v mladosti in kasneje v življenju? 

Kakšna je zgodba Kadetke? Kakšna je njena vloga v življenju Kosmačevih? Kakšen je odnos med Kadetko in njenimi starši? Kakšen je odnos med Kadetko in njeno hčerko? Ali obstajajo podobnosti med Kadetkino zgodbo kot otrokom in Kadetkino zgodbo kot materjo? V kolikšni meri?
 

Katera vprašanja oziroma odnose bi še izpostavili?





sreda, 20. februar 2013

Zgradba eseja

Ena od pomembnih sestavin eseja je tudi njegova zgradba.

V šoli zgradba eseja izhaja iz zgradbe spisa in se deli na:

1. uvod,

2. jedro,

3. zaključek.

Ta razdelitev je nekoliko poenostavljena, saj ne nakaže tudi že na vsebinsko zasnovo eseja.

Na tem mestu bomo zato govorili o tezi, antitezi in sintezi, ki pa že bolj opredelijo tudi sam vsebinski očrt eseja.

1. Uvod

Delitev na uvod, jedro in zaključek ni enaka delitvi na tezo, antitezo in sintezo. Uvod sam po sebi ni ekvivalent teze.

Pri šolskem eseju v uvodu izpostavimo problem ali temo, ki jo bomo obravnavali v eseju. Po navadi je uvod dolg en odstavek in zajema nekako dva do tri povedi. Problem lahko izpostavimo v obliki vprašanja - da se vprašamo o utemeljenosti izpostavljenega problema, lahko pa v trdilni obliki - da utemeljenost problema (po)trdimo ali zanikamo. Vprašanje oz. trditev vedno izhajata iz danega naslova eseja ali kratkih navodil, ki jih dobite na izpitu.

2. Teza in antiteza

Tako imenovano jedro vsebuje dva elementa: tezo in antitezo. Zelo poenostavljeno bi to pomenilo, da pod tezo spadajo vsi elementi, s katerimi nakažete strinjanje z izpostavljenim problemom, antitezo pa vsi argumenti, s katerimi pokažete, da se s problemom ne strinjate, ga ne podpirate. Torej, navedete argumente za in proti.

Zgradba jedra je odvisna tudi od vaših argumentov. Nekako gre v tej smeri, da vsak argument (za ali proti) izpostavite v svojem odstavku. Tako ta del eseja lahko vsebuje tudi od tri do pet (lahko tudi več ali manj) odstavkov. V tem delu analizirate obravnavani problem. Pojasnjujete, razlagate, utemeljujete, primerjate, izpeljujte posamezne dele, ključne elemente ali odnose.

Če ima zgradba neke svoje zakonitosti, pa jih nima vrstni red. Ni treba, da vedno najprej izpostavite strinjanje s problemom in nato nestrinjanje. Ta vrstni red lahko tudi zamenjate in je odvisen predvsem od vašega stališča do izpostavljenega problema. Če problem zastavite na način, da ne izraža ali potrjuje vašega mnenja, potem boste najprej argumentirali proti problemu in s tem izrazili vaše stališče do njega. Šele nato boste navajali dejstva za. V tem primeru se s temi dejstvi ne boste strinjali.

3. Sinteza

Sinteza je neke vrste zaključek, vendar ni samo povzetek prej spisanega teksta, temveč je predvsem združitev teze in antiteze.

V sintezi na kratko povzamemo izpostavljen problem, argumente za in argumente proti, nato pa ju povežemo v sklep.

Sinteza lahko poda ali odpre tudi nek nov problem, ki si ga zastavite v obliki vprašanja. Tega problema nadalje ne opredeljujete, saj je že stvar druge razprave. Novega problema pa ne odpirajte na silo. Izpostavite ga res le, če se vam utrne med raziskovanjem argumentov in utemeljevanjem le-teh.

Tudi sinteza je napisana v enem odstavku, je pa nekoliko daljša od uvoda (lahko tudi do 10 povedi).

Pazite pa na dolžino uvoda in zaključka, ki morata biti po dolžini sorazmerno krajša od dolžine jedra. Če imate jedro, ki je dolgo eno stran, potem naj
uvod in zaključek zavzameta prostor le nekaj vrstic.

Vaja

Oba romana ste prebrali. Če ste upoštevali korake za pripravo na esej, ste ju prebrali večkrat in jih sedaj vsebinsko in strukturno zelo dobro poznate.

Če ste ob branju vodili dnevnik branja, lahko za temo pobrskate v zapiskih, drugače pa se osredotočite na misel, dogodek, odnos, sporočilo ..., ki se vam je ob branju najbolj vtisnilo v spomin.

Zastavite si vprašanje, to vam bo hkrati služilo tudi kot problem, ki ga izpostavljate, nato pa skušajte nanj odgovoriti. Odgovore lahko najprej podate v obliki alinej, miselnega vzorca ali krajšega osnutka. Si začrtate zgradbo oz. potek eseja. Navedite argumente za in proti ter sklep.

Ko imate pripravljen osnutek, se lotite še pisanja celotnega eseja. Pri tem bodite pozorni tudi na strukturo stavkov, slovnično pravilnost in slog. Imejte v mislih: če ste med pisanjem navajeni veliko popravljati in prečrtavati, boste potrebovali nekaj časa tudi za čistopis.

Ponovno si lahko nastavite uro in upoštevate predpisano dolžino eseja. Preračunajte, koliko časa ste porabili za pisanje osnutka oz. za prepoznavanje vaših idej in stališč o problemu, preračunajte, koliko časa ste porabili za pisanje eseja, na koncu pa si vedno pustite 15 do 20 minut časa za čistopis. Med pisanjem se boste gotovo motili, predvsem pa skušali popravljati svoje mnenje oz. način, kako ste ga izrazili, zato je dobro, da imate na voljo še nekaj časa, če boste morali napisano še enkrat prepisati.

Imate sami drugačen pristop do pisanja eseja? Kako se ga lotite pisati? Kakšni so vaši nasveti za čim boljše priprave?

sreda, 13. februar 2013

Razpisan tematski sklop iz književnosti

Državna izpitna komisija za slovenščino za splošno maturo je razpisala tematski sklop iz književnosti za izpit splošne mature 2014 iz slovenščine:

ČLOVEK V SVETU

Književna dela, ki jih boste obravnavali pa so:

W. Shakespere: Hamlet
I. Cankar: Kralj na Betajnovi
F. Dürrenmatt: Fiziki
D. Jančar: Veliki briljantni valček

Za predmaturitetni preizkus je komisija določila deli:

I. Cankar: Kralj na Betajnovi
W. Shakespere: Hamlet


torek, 12. februar 2013

Esej na maturi

Veliko smo že govorili o sami naravi eseja, njegovih začetkih in značilnostih. In čeprav je šolski esej preprostejši od pravega, se od vas zahteva, da pokažete znanje, ki ste ga pridobil v šoli ter to znanje pri pisanju eseja tudi uporabiti in pokazati, da ste sposobni, na podlagi usvojenega znanja, obravnavano temo osebno interpretirati.

Pri pisanju eseja na maturi boste tudi časovno omejeni. Na voljo boste imeli 120 minut, ki pa jih morate zelo dobro izkoristiti.

Prav tako ste omejeni pri številu besed, ki jih sme vaš esej vsebovati, in sicer od 700 do 1000 besed. Minimalna odstopanja od te norme ne bodo "kaznovana" z odbitkom točka. Pri prekomerni prekoračitvi ali uporabi premalo besed, pa se lahko zgodi, da boste po nepotrebnem izgubljali točke.

Esej predstavlja kar 50% skupne ocene iz slovenščine, zato je smiselno, da se nanj dobro pripravite. Priprava pa je možna le z vajo.

Kako vaditi pisanje eseja?
Za vajo je najbolje odmisliti, da morate napisati pravilen šolski esej, z vsemi značilnostmi in zahtevami, ki se pri pisanju pričakujejo od vas. Da boste osvojili časovno in dolžinsko komponento pisanja eseja, se za začetek vadite le v pisanju.

Izberite si poljubno temo, misel, ki vam je všeč, dogodek, ki se vam je vtisnil v spomin, nastavite uro - in pišite!

Prvič morda pišite brez kot po navdihu, ne omejujte se z zgradbo besedila ali s številom besed.

Ko končate, preverite, koliko časa ste pisali in preštejte besede. Verjetno ste v dokaj kratkem času napisali kar veliko.

Sedaj pride na vrsto že bolj natančno pisanje. Vzemite že napisan tekst, ga preberite, nato pa se lotite ponovnega pisanja. Tokrat poskusite besedilo bolj strukturirati. Razmislite o vsebini. Je povezana? Ima "rep in glavo" ali je mešanica hitro menjajočih si in različnih idej? Kakšni so stavki, povedi? So razumljivi? Jasno izražajo vaše misli? Ali so povedi zapletene, polne vrinjenih stavko in dolgih odvisnikov? Naredite si osnutek, miselni vzorec, kako bi besedilo napisali drugače, nato pa ga tudi napišite. Tudi tokrat si nastavite uro!

Po koncu pisanja si ponovno zabeležite čas, ki ste ga porabili in število besed. Sedaj ste verjetno porabili veliko več časa za manj besed.

Še niste zadovoljni z napisanim? Bi lahko še kaj popravili, dodali, odvzeli, da bi bilo besedilo jasno in razumljivo.

Z vajo boste dobili občutek, koliko časa boste imeli na dejanskem izpitu na voljo in kakšna je zahtevana dolžina eseja, da se na izpitu ne boste obremenjevali s štetjem besed in prisilnim dodajanjem novih, da boste zadostili kriterijem. Oziroma da ne boste na silo krajšali dobro strukturiranega, jasnega in povezanega eseja, ker bo ta predolg.

Dobili boste občutek tudi koliko časa potrebujete za zasnovo eseja in koliko za dejansko pisanje.

Ker vam prečrtane besede, spreminjanje vrstnega reda beseda ali stavkov ne bodo v korist, imejte v mislih tudi, da boste na koncu napisati še čistopis. Prepišite vsako besedilo, ki ste ga napisali za vajo in dobili boste približen čas, koliko vam mora na koncu ostati, da ne boste hiteli in boste lahko esej v miru prepisali.






torek, 05. februar 2013

Značilnosti eseja

Verjetno ste že dodobra seznanjeni z deli, ki ju obravnavamo za letošnji maturitetni esej. Večkrat ste jih prebrali, si ob branju tudi zapisovali misli o prebranem. Nekateri ste verjetno skušali že napisati kakšen esej na izbrano temo. Zato se lotimo nadaljnih korakov.

Če ste sledili štirim fazam priprav, boste mimogrede opravili tudi s peto, ki zajema podrobnejšo obnovo in/ali krajši povzetek. Oboje napišite ne da bi si pomagali z gradivom, bodisi z romanoma, bodisi z lastnimi zapiski. Peta faza vam bo dala vpogled, koliko ste si od prebranega zapomnili in katere podrobnosti. Ste si zapomnili pravo zaporedje dogodkov? Mešate imena literarnih junakov? Se katerih ne morete spomniti? Dejanja ene literarne osebe pripisujete drugemu? Vse to vam bo pri pisanju eseja na maturi prišlo še kako prav.

Značilnosti eseja
Šesta faza bo pisanje eseja, zato se še enkrat pomudimo pri njegovih značilnostih, ki smo jih že nakazali v objavi O eseju.

Za esej je značilno, da je pisanje o tematiki izrazito subjektivno. Pisec o obravnavani temi izraža svoje osebno stališče in je lahko tudi zelo kritičen. Vseeno pa esejist dopušča tudi nasprotna mnenja. Nemalokrat nasprotna mnenja skozi pisanje eseja izpostavi kar sam. Bodisi sam pride do nasprotnega stališča, bodisi nakaže nasprotna mnenja drugi in jih izrabi za potrditev svojega nasprotnega stališča ali pa kot utemeljitev enakega mnenja, do katerega je prišel z nadaljnim raziskovanjem tematike. Zato pravijo, da je esej polemičen in dialoški, kjer se v "pogovoru" izmenjavajo različna mnenja ali pogledi na tematiko.

Esejist je razgledan, s poglobljenim branjem in raziskovanjem si je pridobil obširno in poglobljeno poznavanje teme, ki jo obravnava. Značilno za dobrega esejista je tudi, da razvije svoj osebni stil pisanja in pri tem vešče uporablja jezik. Pazljiv je tudi pri uporabi objektivnih podatkov, kjer gre za natančno, preverjeno podajanje informacij. Le te obravnava po lastni presoji, da doseže namen, ki ga skuša z esejm doseči.

petek, 01. februar 2013

Literarna natečaja revije Sodobnost




za najboljši esej in najboljšo kratko zgodbo
Nagrada za najboljši slovenski esej 2013
Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2013.

Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov; podeljena bo v navzočnosti najvišjih predstavnikov slovenske kulture in države na slavnostnem odprtju 18. Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani. Do šest najboljših esejev (vključno z nagrajenim) bo objavljenih v reviji Sodobnost.

Besedila, ki jih bo ocenjevala tričlanska žirija, je treba poslati v treh izvodih do 10. marca 2013 na naslov: Sodobnost, Suhadolčanova 64, 1000 Ljubljana.
Besedila avtorjev, ki ne bodo upoštevali vseh pogojev, bodo izločena. Pogoji so: a) besedila je treba opremiti s šifro, b) v posebni ovojnici, označeni z isto šifro, je treba priložiti ime, priimek, naslov, telefonsko številko in morebitni elektronski naslov, c) esej naj bo splošne oz. literarne narave; strokovnih esejev z opombami žirija ne bo upoštevala, č) avtorji smejo sodelovati z največ tremi prispevki, ki morajo biti poslani ločeno, d) avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora Sodobnosti, e) eseji ne smejo biti krajši od 20.000 in ne daljši od 40.000 znakov s presledki.

Nagrada vsebuje tudi honorar za objavo eseja. Za objavo predlagani eseji bodo honorirani.


NAGRADA SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE za najboljšo kratko zgodbo 2013
Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisujeta natečaj za nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo.

Nagrada znaša 1000 evrov in bo podeljena ob izjemni pozornosti medijev v (morebitni) navzočnosti predsednika Republike Slovenije, ministra za kulturo in drugih uglednih gostov na slovesnem odprtju 18. Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani. Nagrajeno zgodbo in šest nominiranih besedil bo objavila revija Sodobnost.

Poslana besedila bo ocenjevala tričlanska žirija. Avtorji, ki želijo sodelovati, naj pošljejo s šifro opremljena besedila v treh izvodih najpozneje do 10. marca 2013 na naslov: Društvo slovenskih pisateljev (za nagrado SDK), Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana.

Besedilu naj v posebni zaprti ovojnici (označeni z isto šifro) priložijo svoje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko številko, lahko tudi elektronski naslov. Zgodba ne sme biti daljša od ene avtorske pole (30.000 znakov s presledki). Vsak avtor sme sodelovati samo z enim besedilom.



Rok prijave: 10/03/13
Kontakt:
Kud Sodobnost International (Revija Sodobnost)
Suhadolčanova 64a
1000 Ljubljana
Slovenija
tel: 01) 437 21 01
sodobnost@guest.arnes.si
http://www.sodobnost.com
Vir podatka: Revija Sodobnost

Literarni natečaj za najboljše dramsko besedilo


Klub študentov Kranj (v nadaljevanju: KŠK) razpisuje literarni natečaj za najboljše dramsko besedilo.

1. Prispevki
En prispevek ustreza enemu dramskemu besedilu, torej se ocenjuje vsako dramsko besedilo zase. Vsak sodelujoči lahko na natečaj pošlje največ tri (3) prispevke. Avtorjem dajemo pri pisanju besedila dve omejitvi. Prvič, dramsko besedilo mora biti enodejanka. Drugič, v besedilu lahko nastopa največ pet (5) oseb. Število prispevkov ne bo vplivalo na ocenjevanje.

2. Oblikovno-tehnični pogoji
Prispevki naj bodo tipkani, v berljivi pisavi črne barve, velikost 11 ali 12.

3. Udeleženci
Na natečaju lahko sodelujejo dijaki in študentje oz. mladi od 15. pa do izpolnjenega 26. leta starosti, ki imajo slovensko državljanstvo ali stalno bivališče v Republiki Sloveniji.

4. Avtorstvo
Udeleženci so sami odgovorni za avtorstvo prispevkov. Avtor s poslanim delom dovoljuje njegovo objavo in uprizoritev, prav tako nima KŠK do avtorja nikakršnih materialnih obveznosti. Avtor se strinja, da lahko KŠK njegova avtorska dela krajevno in časovno neomejeno reproducira ter distribuira. Rokopisov ne vračamo.

5. Žirija in način selekcije
Poslane prispevke, ki bodo ustrezali razpisanim kriterijem, bo dobila v pregled tričlanska strokovna žirija, ki bo določila zmagovalca na podlagi strokovnega znanja ter lastnih izkušenj in presoje. Ocenjevala bo kreativnost, slog, jezik, spretnost povezave vsebine in oblike, inovativnost, sporočilnost ter celostni umetniški vtis dramskega teksta. Odločitev žirije glede zmagovalca bo dokončna in se nanjo ne bo mogoče pritožiti.

6. Nagrade in povratne informacije
Zmagovalec natečaja prejme denarno nagrado v vrednosti 250 €, drugouvrščeni 100 €, tretjeuvrščeni pa 50 €. (Pri vseh treh gre za neto zneske.) Zmagovalno besedilo bo v sodelovanju z avtorjem dela in kranjskim študentskim gledališkim društvom Toj to! uprizorjeno na Tednu mladih 2013, največjem mladinskem festivalu v Sloveniji. Razglasitev zmagovalca bo okvirno v začetku marca 2013 na spletni strani KŠK. Prevzem nagrad pa na premierni uprizoritvi predstave, ki bo maja 2013. Prevzem nagrad bo mogoč izključno na omenjeni prireditvi, razen v primeru utemeljene odsotnosti nagrajenca.

7. Rok za oddajo izdelkov in naslov
Izdelke natisnjene in podpisane s psevdonimom oz. šifro pošljite do 12. februarja 2013 po navadni pošti (šteje datum žiga) ali priporočeno na naslov:

Klub študentov Kranj
(Za natečaj)
Slovenski trg 3
4000 Kranj

Pošiljki v zaprti kuverti priložite še z vašimi podatki izpolnjeno prijavnico, ki jo dobite
tukaj.

8. Ostalo
Dodatne informacije dobite na natecaj@ksk.si.


Več na: http://www.ksk.si/kultura/literarni-natecaj/literarni-natecaj-za-najboljse-dramsko-besedilo/383/