torek, 29. december 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Pisanje z nasprotno roko

Pišite z nasprotno roko.
Za zadnji letošnji ustvarjalno-pisalni izziv bomo stvari postavili na "glavo" oziroma se stvari lotili s povsem druge strani.

Če imate čas za oddih, ste se v mislih od letošnjega leta verjetno že poslovili in z vznemirjenjem pričakujete novega in kaj vam bo prineslo. 

Če se vam zdi, da vam letošnje leto ni bilo naklonjeno, pa verjetno že komaj čakate, da tudi uradno mine in upate, da vam bo naslednje prineslo več lepih stvari.

Morda se nam kakšne stvari tudi zdijo nerešljive, pri tem pa nam lahko pomaga, da pogledamo na situacijo z druge strani ali drugače. Naslednja vaja vas bo k temu spodbudila, četudi ste prepričani, da druge rešitve ni.

Zakaj potem ne bi stvari naredili drugače od običajnega in ne bi za začetek (ali za konec) poskusili pisati z drugo roko?

Pisanje z nasprotno roko

To vajo napišite ročno, pisanje na računalnik ne bo imelo enakega učinka. 

Z desno roko - ali z levo, če ste levičar, napišite vprašanje, na katerega si želite odgovor. Lahko je to vprašanje, ki vas že dlje časa muči, lahko pa tudi splošno vprašanje samo za vajo, kot recimo, kaj lahko pričakujete od novega leta.

Vprašanje zapišite kot vam pride na misel. Ne ubadajte se ali ste ga zapisali pravilno ali bi ga morali formulirati drugače. To ni pomembno.

Sedaj ko imate vprašanje, pisalo primite z drugo roko (z levo če ste desničar in z desno, če ste levičar). Lahko izberete tudi pisalo druge barve. Naj vas ne skrbi ali znate pisati z drugo roko (to vam naj ne bo izgovor, sama sem prepričana, da vsak lahko piše tudi z drugo roko), tudi to pri tej vaji ni pomembno. Je pa res, da se znate malo namatrati, kar je še bolje, ker se ne boste ukvarjali z razmišljanjem o odgovoru, temveč, kako ga boste napisali.

Vzemite si 3 minute in zapišite odgovor. Kot rečeno, ne razmišljajte, kakšen naj bi odgovor bil, posvetite se pisanju z ne dominantno roko in odgovor bo prišel sam od sebe.

Veselo pisanje in vesele praznike še naprej!

Foto: wikihow.com/Write-With-Your-Opposite-Hand

četrtek, 24. december 2015

Novosti na Literarnici

Za lažje priprave na pisanje eseja na maturi
Preden se predamo prazničnim trenutkom vas želim obvestiti o dveh novostih, ki vas čakajo na Literarnici.

Prva novost je dolgo pričakovana knjižica o pripravah na esej na maturi Esej 2016 - Priprave na maturo, ki zajema objave, ki so izhajale na spletni strani med 2013 in 2015.

Na voljo je brezplačni del knjižice, ki vam ponuja celoten vpogled v priprave na pisanje eseja in si ga lahko preberete tukaj.

Celotni priročnik, z vsebinsko razčlenitvijo obeh del, bo izžel predvidoma v začetku prihodnjega leta (že kmalu :)).

Za več informacij o priročniku mi lahko pišete na helena@literarnica.si.

Druga novost pa je pravzaprav stara že tri mesece - Novičnik o ustvarjalnem pisanju. Enkrat mesečno vam prinese ideje, znanje in orodja o pisanju in ustvarjalnosti. 

Trenutno se med prejemnike e-Novičnika naročite na novice@literarnica.si.

Želim vam lepe praznike in ustvarjalnosti polne trenutke.

torek, 22. december 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zgodba iz 6 besed

Kako bi opisali svojo zgodbo s šestimi besedami?
Praznični čas in konec leta sta po navadi tudi čas, ko se zazremo v leto nazaj in skušamo "poravnati" račune, izpolniti obljube, ki smo si jih dali na začetku. 

A tudi če raznim novoletnim zaobljubam nismo naklonjeni, si ne moremo pomagati, da ne bi o letu, ki se končuje, vsaj malo razmišljali. 

Tokrat imate priložnost, da o 2015 razmislite na drugačen način.

Zgodba iz šestih besed

S šestimi besedami opišite svoje leto v izteku. 

Pazite le, da besede ne bodo zgolj naključno izbrane, temveč da imajo smisel in izražajo pomen. Morda vam bo vaša zgodba celo dala vpogled, kako ste leto preživeli. 

Veselo pisanje!

Foto: mamamia.com.au

petek, 18. december 2015

Zakaj moramo za ohranjanje lastne ustvarjalnosti poskrbeti sami

Naj bo novo leto čarobno in ustvarjalno!
V zadnjih objavah sem se veliko posvečala ustvarjalnosti. Želela sem prikazati, kako pomembna se mi zdi ustvarjalnost vsakega posameznika in zakaj jo je treba ohranjati, ne je omejevati.

Prepričana sem, da smo vsi ljudje ustvarjalni. Da se kot ustvarjalna in razmišljujoča bitja že rodimo. Da v osnovi ni nekdo bolj ustvarjalen kot drugi in tudi da za ustvarjalnost ne potrebujemo posebnega talenta. Prav tako tudi vsak svojo ustvarjalnost izraža na svoj način.

Moje orodje izražanja je pisanje. Ker mi je ta način od nekdaj najbližji in tudi zato, ker ima pisanje že samo po sebi številne koristi. Sami lahko izberete kaj drugega, tudi sestavljanje kock ali ples v dežju :). Možnosti so neomejene.

Kot otroci svojo vedoželjno ustvarjalnost izražamo spontano, kasneje pa se jo naučimo zatreti, saj spoznamo, da ljudje v našem okolju ne sprejemajo naših zamisli kot resničnih ali se jim te zdijo prismuknjene. Se nam celo posmehujejo in norčujejo iz nas, zato se naučimo, da je bolje biti tiho. Marsikdo ne sprejeme, da smo drugačni, da razmišljamo drugače in nas hočejo na vsak način prepričati v svoj "prav".

Sama ustvarjalnost smatram kot način razmišljanja, tudi delovanja, ko nismo podvrženi predsodkom in kritikam, temveč lahko na situacijo ali na problem neobremenjeno pogledamo z različnih zornih kotov.

Za ustvarjalnost potrebujemo tudi več veščin. Tako za ustvarjalni pristop potrebujemo sposobnost prilagajanja, iskanja več možnosti, zmožnost domišljanja, pa tudi radovednosti, kot tudi sposobnost izvedbe, kjer se bomo osredotočili na eno izbrano možnost. Navsezadnje se prava ustvarjalnost pokaže v končnem rezultatu. 

Verjamem tudi, da smo sami sposobni doseči vse kar si zamislimo in tu je pomembno, da nas pri tem nihče in nič ne zavira. Ker pa je lažje nadzorovati svoje misli, kot dejanja drugih, je pomembno, da skozi svojo ustvarjalnost najdemo načine, kako svoje zamisli uresničiti.

Ne bomo vedno naleteli na odprta ušesa in sprejemanje naših idej, zato je ključnega pomena, da ustvarjalnost gojimo predvsem sami. Morda se nekomu niti ne boste zdeli ustvarjalni, a naj vas to ne odvrne od iskanja različnih možnosti. Marsikomu se bo vaša ustvarjalnost tudi upirala, ker je ustvarjalno že samo po sebi drugačno, celo nenavadno, neobičajno in večina ljudi nima rada sprememb, rajši se držijo običajnih, rutinskih zadev.

Tudi Tomas Edison je potreboval več kot 10 000 poskusov, da je žarnica zasvetila. Za marsikoga je doživel 10 000 porazov. Sam pa je bil prepričan, da je dokazal le 10 000 načinov, kako žarnica ne sveti. Sledite njegovemu zgledu.

In zakaj se tako zavzemam za ohranjanje naše ustvarjalnosti? Verjetno zato, ker se že od nekdaj počutim nekoliko drugačno od ustaljenih smernic družbeno sprejemljive osebe. Verjetno ne navzven, gotovo pa v svojem razmišljanju, vsaj v tistem notranjem, ki si ga tudi sama nisem upala dolgo časa izraziti. In ker verjamem v naš človeški potencial in potencial našega uma in sposobnosti razmišljanja.

V prihajajočih prazničnih dneh vam želim veliko ustvarjalnih trenutkov in odkrivanja lastnih ustvarjalnih potencialov. Sama pa si bom privoščila nekaj ustvarjalnega počitka.

S petkovimi objavami se ponovno vrnemo 8. 1. 2016, v vmesnem času pa boste lahko svojo ustvarjalnost spodbujali še naprej z ustvarjalno-pisalnimi izzivi.

Foto: freshome.com

torek, 15. december 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Oddaljene asociacije


V petek smo govorili o 
različnih testih, s katerimi lahko preverjamo raven naše ustvarjalnosti ali pa so vsaj zelo dobra vaja za spodbujanje ustvarjalnih misli in zamisli.

Danes se bomo posvetili oddaljenim asociacijam, kjer tri na videz nepovezane besede povežemo s četrto, ki jim je skupna.

Oddaljene asociacije

Za spodnje sklope besed najdite četrto, ki jih povezuje:

alpe - nož - ura

kava - kocka - sveča

polica - branje - konec

Sedaj pa za vsak sklop s 50 besedami napišite tri različne zgodbe, ki jih navdihnejo besede posameznega sklopa. Vsaka zgodba pa naj vsebuje tudi vsaj en element, ki jo povezuje z drugima dvema.

Veselo pisanje!

Foto: remoteassociates.wordpress.com




petek, 11. december 2015

Testirajte svojo ustvarjalnost

Kako pritrditi svečo, da vosek ne kaplja na mizo?
V življenju opravimo nekaj testov inteligentnosti, če ne drugje, nas preverjajo v šoli. Manjkrat pa pomembnost pripisujemo testom ustvarjalnosti. Po navadi se smatra, da ustvarjalnost ni merljiva in zato se ne more testirati.

Prav tako lahko teste ustvarjalnosti opravi vsak, ne potrebujete nobenega posebnega znanja. 

5 testov ustvarjalnosti

V nadaljevanju vam predstavljamo pet različnih načinov, kako lahko spodbujate svojo ustvarjalnost vsak dan, brez priprav in posebnih orodij.

1. Alternativna uporaba
Test alternativne uporabe je leta 1967 razvil JP Guilford. Na ta način lahko spodbujate svojo ustvarjalnost tako, da v dveh minutah naštejete čim več različnih načinov uporabe vsakdanjega predmeta kot so stol, kavni vrč ali opeka.

Možni načini uporabe za sponko bi lahko bili:

- za spenjanje listov papirja
- manšetni gumbi
- uhani
- imitacija mini-pozavne
- ozek predmet, s katerim lahko pritisnite na gumb za "ponovni pogon" na napravi
- za povezovanje žičk slušal, da se ne zapletejo
- kazalka

Test meri divergentno razmišljanje na štirih področjih:

Fluentnost - koliko primerov uporabe lahko naštejete
Izvirnost - kako nevsakdanji ali redki so načini uporabe (na primer "predmet za ponovni zagon na napravi je bolj redka kot sponka za papirje)
Fleksibilnost - koliko različnih področij odgovori zajemajo (npr. manšetni gumbi in uhani so oboji modni dodatki, torej eno področje)
Izvedba - raven podrobnosti v odgovorih; npr. "za povezovanje žičk slušal, da se ne zapletejo" vsebuje več podrobnosti kot kazalka

Podobno lahko vadite tudi sami in poskušate v dveh minutah naštetih čim več načinov uporabe za žlico. korito ali mizo.

2. Nepopolna slika
Psiholog Ellis Paul Torrance je v 60. letih prejšnjega stoletja razvil Torrancov test ustvarjalnega mišljenja (TTCT), s katerim je poskušal opredeliti ustvarjalno usmerjeno alternativo IQ testom. Eden najbolj značilnih elementov TTCT je nepopolna slika.

Test temelji na začetni nepopolni obliki (kot primeri spodaj), ki jo morate dopolniti.




Če bi se radi preizkusili v tem testu, nekaj primerov najdete tukaj.

V petih minutah jih lahko poljubno dopolnite in prikrojite.

Neobičajne teme, nakazane zgodbe, humor in izvirnost perspektive prislužijo visoke ocene.

Več informacij o Torrancovemu testu ustvarjalnega mišljenja v slovenščini lahko dobite tudi tukaj

3. Uganke
Naslednja kategorija so uganke. Uganka postavi vprašanje, na katero se sprva zdi, da ni odgovora, dokler nenadoma, odgovor pride v preblisku.

Psihologi uporabljajo uganke za merjenje zmožnosti ustvarjalnega reševanja problemov. Cilj ugank je, da pridemo do enega pravilnega odgovora.

Poskusite sami:

Človek je poročil 20 žensk v majhnem mestu. Vse ženske so še vedno žive in nobena od njih se ni ločila. Človek ni kršil nobenega zakona. Kdo je človek?

Rešitev, če do nje ne boste prišli sami, najdete na koncu objave.

4. Oddaljene asociacije
Test oddaljenih asociacij zahteva, da iz treh predlaganih besed npr. utrinek, film, prah najdete četrto besedo, ki povezuje vse tri. V tem primeru je odgovor zvezda: zvezdni utrinek, filmska zvezda in zvezdni prah.

Z metodičnim pristopom k reševanju teh nalog ne boste imeli veliko sreče, saj se odgovor pojavi kot preblisk, prav tako kot pri ugankah.

Še nekaj primerov:

čas - lasje - nos
misel - glas - spanec
bol(ečina) - lovec - zelje

Odgovore najdete na koncu objave.

5. Test s svečo
Test s svečo je klasična preizkušnja ustvarjalnega reševanja problemov, ki ga je psiholog Karl Duncker razvit leta 1945. 

Na voljo imate škatlo risalnih žebljičkov, svečo in vžigalice (kot na sliki zgoraj). Prižgano svečo morate na steno pritrditi tako, da vosek ne kaplja na mizo. 

Test nas izziva, da uporabimo znane predmete na neobičajne načine.

Rešitev.

Ste poskusili katerega od testov ustvarjalnosti? Mogoče ugotovite, da ste bolj ustvarjalni kot ste si mislili.

Vir: http://99u.com/articles/7160/test-your-creativity-5-classic-creative-challenges

Rešitve: dolg (dolgčas, dolgi lasje, dolg nos), globok (globoka misel, globok glas, globok spanec), glava (glavobol, lovec na glave, zeljnata glava)

Foto: http://99u.com/articles/7160/test-your-creativity-5-classic-creative-challenges

torek, 08. december 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vilice

Uporabljamo vilice samo za prehranjevanje?
Tokrat bomo možgančke ustvarjalno raztegovali malo drugače. Sposodili si bomo vsakdanji predmet, ki ga vsi vsaj enkrat na dan držimo v rokah - vilice.

Vas zanima, kako lahko vilice spodbudijo vašo ustvarjalno pisanje in razmišljanje?

Takole.

Vilice

V 3 minutah naštejte izboljšave, ki bi jih lahko naredili vilicam, da bi še bolje opravljale svoj namen. Ali je so vilice končni izdelek, ki ga ni več moč nadgraditi?

Nato v 5 minutah naštejte čim več načinov, kako bi vilice še lahko uporabljali ali zakaj.

Veselo pisanje!

Foto: ribnican.si

petek, 04. december 2015

Divergentno razmišljanje in ustvarjalnost

Divergentno razmišljanje je sposobnost,
ki spodbuja ustvarjalnost.
V družbi se ustvarjalnost še vedno prepogosto enači z umetniškim ustvarjanjem. In čeprav sama v mnogih objavah naštevam koristi ustvarjalnega pisanja, ki ga lahko štejemo za umetniško, ne gre samo za pisateljevanje. Pisanje ni lastninska pravica pisateljev in vseh, ki pišejo poklicno. Ustvarjalno pisanje ima koristi, ki presegajo umetniški vidik in iz katerih se lahko vsi veliko naučimo ter ni treba, da bomo postali pisatelji. Hkrati pa je eno izmed sredstev za spodbujanje ustvarjalnosti.

Začetniki definicij s področja ustvarjalnosti pa so ustvarjalnost povezovali z načinom razmišljanja. Tako je Joy Paul Guilford leta 1950 prvi predlagal koncept divergentnega razmišljanja. Opazil je, da ustvarjalni ljudje ponavadi takšen način razmišljanja izražajo pogosteje kot ostale načine.  Na podlagi teh opažanj je divergentno razmišljanje povezal z ustvarjalnostjo in mu dodal nekaj značilnosti:

- fluentnost (sposobnost proizvesti veliko število idej ali rešitev problema v kratkem časovnem obdobju);
- fleksibilnost (sposobnost istočasno predlagati različne pristope do določenega problema);
- izvirnost (sposobnost proizvesti novih, izvirnih idej);
- izvedba (sposobnost sistematizirati in organizirati podrobnosti ideje v glavi in jo izpeljati).

Guilford je verjel, da standardni testi inteligence ne podpirajo divergentnega razmišljanja in so narejeni bolj za konvergentne mislece (ki so usmerjeni k iskanju ene in edine rešitve problema, enega pravilnega odgovora).

Struktura inteligence

Nasprotno tedanjemu prepričanju, da je inteligenca sestavljena iz enega in edinega numeričnega parametra, je Guilford trdil, da je inteligenca sestavljena iz številnih intelektualnih sposobnosti. Najprej je predlagal model z 120, nato 150 in nazadnje 180 neodvisno delujočimi dejavniki inteligentnosti.

Svojo teorijo strukture inteligence je razložil na tridimenzionalnem kubičnem modelu. Po tej teoriji lahko uspešnost posameznika na testu inteligence izsledimo nazaj do njegovih osnovnih mentalnih sposobnosti, ali "dejavnikov" inteligence. Te dejavnike (sposobnosti) je nato razvrstil na tri dimenzije: delovanje, vsebina in izvedba.

Dimenzija miselnih operacij

Ta dimenzija je sestavljena iz petih (kasneje šestih, ko je spomin ločil na dva elementa) vrst miselnih operacij ali splošnih intelektualnih procesov:

Zaznavanje - sposobnost razumeti, dojeti, odkrivati in zaznavati.
Spomin - sposobnost obdelovati in priklicati nazaj v spomin podatke. Kasneje razdeljen na
 - sprejemanje informacij - sposobnost za kodiranje podatkov.
 - shranjevanje informacij - sposobnost obnove podatkov.
Divergentni postopek - proces generiranja več rešitev problema
Konvergentni postopek - proces dedukcije na eno rešitev problema.
Vrednotenje - proces presojanja ali je odgovor natančen, dosleden, ali veljaven.

Dimenzija vsebine

Ta dimenzija zajema široka področja informacij, v katerih se lahko uporabljajo miselne operacije. Vsebinska dimenzija je razdeljena v štiri kategorije (kasneje pet, ko se je figuralna kategorija ločila na slušno in vizualno):

Figuralna kategorija - informacija, ki je neverbalna ali slikovna. Kasneje razdeljena na
 - slušno - zaznavanje informacije s sluhom in
 - vizualno - zaznavanje informacije vizualno.
Simbolna kategorija - zaznavanje informacij kot simbolov, znakov, ki samostojno nimajo pomena, na primer, arabske številke ali črke abecede.
Semantična kategorija - zaznavanje informacij v besedah ​​ali stavkih, bodisi ustno, pisno ali v svojih mislih.
Vedenjska kategorija - zaznavanje informacij kot dejanj posameznika ali posameznikov.

Dimenzija rezultata

Ta dimenzija vsebuje rezultate uporabe posameznih miselnih operacij pri določenih vsebinah. Obstaja šest vrst rezultatov, in sicer:

Enota - predstavlja posamezno informacijo.
Razred - nabor predmetov, ki si delijo nekatere lastnosti.
Razmerje - predstavlja povezavo med predmeti ali spremenljivkami, ki so lahko povezani kot nasprotja ali kot asociacije, zaporedja ali analogije.
Sistem - organizacija predmetov ali mrež z vzajemno delujočimi deli.
Preobrazba - sprememba zaznavanja ali sprememba v znanju, kot npr. obrnjen vrstni red črk besede.
Vključitev - napovedi, sklepi, posledice ali pričakovanja znanja.

Tako po mnenju Guilforda obstaja (6 x 5 x 6 =) 180 intelektualnih sposobnosti ali dejavnikov. Vsaka sposobnost predstavlja določeno operacijo na določenem vsebinskem področju in izhaja iz posameznega rezultata.

Vir: http://www.newworldencyclopedia.org/entry/J._P._Guilford

Foto: wordsliive.org

torek, 01. december 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Prosto pisanje

Potrebujete za pisanje vedno razlog?
Današnji ustvarjalno-pisalni izziv je eden mojih najljubših in ga uporabljam čisto pri vsem. Predvsem pa mi pride prav, ko so moje misli neurejene in začutim, da se ne morem osredotočiti na naslednji korak ali ko ne vem, kaj točno si želim narediti. Občutek v takih trenutkih je nekako takšen, kot da imam glavo prepolno, da je že kar prazna. Nekako kot bi kričala tišina :)

Takrat vzamem v roke svoj, prav temu namenjen, zvezek in pišem in pišem in... no, saj veste.

Prosto pisanje

Izberite si udoben kotiček. Nekje, kjer se dobro počutite, kjer ste že sicer bolj sproščeni in umirjeni. Brez motenj - te vas ne bodo motile, hkrati pa vam ne bodo jemale pozornosti.

Nastavite si uro in 15 minut samo pišite. Pišite o vsem, kar vam pride na pamet. Ne ubadajte se s slovnico in ne ubadajte se s pomensko povezanostjo misli.

Bodite osredotočeni na samo pisanje in ne na to, kaj pišete ali boste napisali.

Po petnajstih minutah odložite pisalo ali prenehajte tipkati in si vzemite nekaj trenutkov. Napisano lahko kasneje preberete, morda se v besedilu skriva kakšna informacija, ki vam bo koristila. Ali pa pospravite in se k besedilu vrnete šele čez nekaj dni.

Veselo pisanje!


petek, 27. november 2015

Tehnike ustvarjalnega razmišljanja: Metoda 6-3-5

Mislite, da imate le eno možnost v dani situaciji?
Tako kot imeti več idej, izmed katerih lahko izbiramo in ustvarimo nekaj novega, tako je dobro imeti oz. poznati tudi več tehnik in možnosti kako do takih idej priti. Ena tehnika ne bo vedno delovala, bodisi ker je bolj primerna za specifično uporabo, bodisi ker v določeni situaciji ne bomo želeli iskati ideje vedno po istem kopitu.

Danes se bomo posvetili metodi 6-3-5 ali "Brainwriting", kot jo tudi imenujejo. To je morda nekoliko manj znana metoda, uporabna pri omejenem številu ljudi. A določene časovne, številčne omejitve se pri ustvarjalnem razmišljanju vedno izkažejo za bolj učinkovite, kot če imamo na voljo neomejeno časa in ljudi.

Metoda 6-3-5

Metoda 6-3-5 je v nekaterih elementih podobna metodi Brainstorming ali nevihti možganov, kar nakazuje že podobnost izraza, saj možganimo ideje, a kot že samo ime nakazuje, gre za zapisovanje idej po natančno določeni strukturi oz. postopku. Je skupinska metoda, ki poteka na individualni ravni.

Kot večina tehnik ustvarjalnega razmišljanja, tudi pri tej tehniki začnemo s konkretnim vprašanjem ali problemom. Bolj ko je vprašanje konkretno zastavljeno, bolj jasno izražene ideje bomo dobili.

Skupina je sestavljena iz 6 udeležencev. Tukaj lahko gledamo na to, da je vsak udeleženec strokovnjak za določeno področje ali ima posebne sposobnosti, znanja, ki so drugačne od drugih.

Pri tehniki uporabljamo posebne delovne liste ali tabele, z imenom vsakega udeleženca in s prostorom, kamor udeleženci zapisujejo svoje ideje. Tako ima vsak udeleženec pred sabo svoj list, na katerega zapiše 3 ideje, na voljo pa ima 5 minut na posamezen delovni list. Po pretečenem času liste zamenjajo oz. jih podajo sosedu v smeri npr. urinega kazalca in ponovno pod svoje ime napišejo tri ideje v petih minutah. Se pravi 6 udeležencev, 3 ideje, v 5 minutah v 6 krogih, kar znese 108 idej v 30 minutah, vsak udeleženec jih prispeva 18.

Udeleženci lahko ideje zapisujejo na svojstven način: v besedi, v risbi, s simbolom, morajo pa biti jasno izražene, da jih bodo kasneje razumeli tudi ostali udeleženci.

Pri tej metodi nastajajo ideje sicer v skupini, a individualno in brez možnosti ali pomoči, ki jo nudi skupinska debata. Hkrati pa ustvarjalnost idej posameznika ni omejena zaradi morebitnih medsebojnih konfliktov, različnih kulturnih, družbenih ozadij in osebnih stališč ali intelektualnih sposobnosti. Lahko pa udeleženci iščejo, razvijajo ali nadgradijo ideje, ko prebirajo ideje ostalih udeležencev na listu ali se odločijo, da jih bodo popolnoma izločili iz svojega razmišljanja.

Prav tako pri njej ni potrebna prisotnost moderatorja.

Na koncu udeleženci pregledajo vse ideje in izločijo tiste, ki se podvajajo ali take, ki so si preveč podobne, nato sledi skupinska evalvacija, kjer skupina izbere eno ali več (največ 3) idej, za katere menijo, da jim bodo pomagale rešiti problem na zastavljeno vprašanje oz. ki jih bodo razvijali naprej do stopnje rešitve in izvedbe.

Tudi sami uporabljate tehnike ustvarjalnega razmišljanja? Katere? Kako vam pomagajo priti do želenih rezultatov, novih idej?
Foto: linedin.com

torek, 24. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Naslov novice

Danes si bomo vajo za ustvarjalno-pisalni izziv sposodili iz današnjih novic. Oziroma si bomo sposodili le naslov ene od novic in poskušali napisati svojo zgodbo. 

Saj ni treba, da vedno ustvarjamo iz nič, včasih lahko iz že obstoječega naredimo (napišemo) novo! Kajne?

Naslov novice

Vesolje med notami

V 350 besedah napišite novico ali zgodbo na podlagi predlaganega naslova. 

Na povezavi si lahko kasneje preberete novico, pri kateri smo si sposodili naslov. Koliko in na kakšen način se vaša zgodba razlikuje od dejanske novice?

Veselo pisanje!

Foto: harmonika-citre.si

petek, 20. november 2015

Ali se da (ne)ustvarjalnost (od)učiti?

Kako skrbite za svojo ustvarjalnost?
To je zanimivo vprašanje, saj kot prvo nakazuje, da je ustvarjalnost proces, ki je del človeškega razmišljanja in vedenja, hkrati pa naznanja, da smo se biti ustvarjalni od-učili.

Leta 1968 je dr. George Land, ameriški avtor, govorec in svetovalec na področju ustvarjalnosti in vodenja, opravil raziskovalno študijo za testiranje ustvarjalnost. Študija je zajemala 1.600 otrok, ki so bili testirani v različnih starostnih obdobjih: od 3 do 5 let, pri 10 letih in 15 letih. Test ustvarjalnosti je prvotno zasnoval za NASA kot pomoč pri izbiri inovativnih inženirjev in znanstvenikov. Rezultati so bili tako dobri, da se je odločil, da študijo opravi tudi na otrocih. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci pri petih letih najbolj ustvarjalni in uporabljajo kar 98% svoje ustvarjalnosti. Glede na izsledke se z leti odstotek uporabe ustvarjalnosti precej zniža, tako so otroci pri 10 letih uporabljali le še 30% ustvarjalnosti, pri 15 letih pa le še 12%. Enako testiranje je opravil tudi na veliko večjem vzorcu odraslih (31 let) in rezultati so pokazali, da odrasli uporabljajo le še 2% svoje ustvarjalnosti.

Dr. George Land je razlog za tako velik upad ustvarjalnosti pri večjih otrocih in odraslih pripisal konvergentnemu načinu razmišljanja, ki se ga učimo v šoli. Glede na podatke raziskave je zaključil, da se neustvarjalnega vedenja naučimo.

Prirojeno ustvarjalnost "izgubimo" z učenjem in podrejanjem pravilom in predpisom, saj nas šolski sistem uči, da smo dobri delavci in da sledimo navodilom.

Prav tako je dr. Land prepričan, da se da ustvarjalnosti učiti z učenjem in uporabo ustvarjenega razmišljanja.  

Ustvarjalnost je veščina, ki se lahko razvije in proces, ki ga lahko upravljamo. Ustvarjalnost se začne z znanjem, učenjem discipline in obvladovanjem, kako razmišljamo. Ustvarjalni postajamo z eksperimentiranjem, raziskovanjem, postavljanjem predpostavk pod vprašaj, s pomočjo domišljije in povezovanjem informacij.

Raziskave tudi kažejo, da imamo vsi ustvarjalne sposobnosti. Več kot urimo v ustvarjalnosti, več imamo možnosti za ustvarjalno delovanje in razmišljanje. Prav tako raziskave potrjujejo, da pri ustvarjalnosti količina enakovredna kvaliteti. Več kot imamo idej, večja je možnost, da bo končna rešitev kvalitetna.

Vir: http://www.creativityatwork.com/2012/03/23/can-creativity-be-taught/

torek, 17. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Jesen

S čim vas jesen najbolj očara?
Vsak letni čas ima svoje čare. Sama se zato težko odločim, kateri mi je najljubši. Še posebej zadnje tedne, ko se nam jesen kaže v pravi spomladanski preobleki. Čudovite barve, stezice prekrite z listjem, toplo vreme...

Jesen je lahko tudi čas, ko se malo umirimo in čas za premislek. 

Jesen

S 350 besedami opišite v čem se jesen razlikuje od drugih letnih časov, zakaj je tako drugačna od njih, tako čarobna. 

Ne mislite samo na mrzlo vreme, ki nas čaka že čez nekaj dni. Osredotočite se na tiste stvari, zaradi katerih vas jesen navdihuje, kaj vam pomeni. Kaj najraje počnete jeseni, kako uživate ta letni čas, kaj vam jesen nudi, kar vam drugi letni časi ne.

Veselo jesensko pisanje!

Foto: Literarnica

petek, 13. november 2015

Miki Muster: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

Ponovno odkrivam čare Musterjevih stripov. Spominjam 
Musterjevi stripi - neskončen vir zabave
se, da sem jih kot otrok zelo rada prebirala. Ne enkrat, niti ne dvakrat. Večkrat. Bili so dobri za zabavo in tudi za preganjanje dolgčasa. Slednjega gotovo ni bilo prisotnega ob branju dogodivščin treh junakov: Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

Sedaj je stripe odkril sin. In pogosto branje spremlja glasen smeh.

In kaj je tako privlačnega v teh stripih, da navdušujejo različni generacije?

Trije glavni junaki, vsak po svoje poseben in z značilnimi karakteristikami: zvit, trden in lačen. Zgodbe z glavo in repom, ki jo do cilja pospremi veliko preobratov, presenetljivih trenutkov, napetosti in seveda duhovitih dialogov.

Moj najljubši lik je bil Lakotnik. Vedno podcenjen s strani drugih dveh, morda celo obravnavan kot ne ravno najbolj brihten, a mu je vedno uspelo najti nove, ustvarjalne načine, s katerimi je, vsaj bralcu, dokazal nasprotno. Svoja prijatelja pa je tudi nemalokrat, ali kar redno, rešil iz velikih zagat. 

A kljub temu, da so si tako različni, so vedno prijatelji, tudi ko se občasno skregajo. Vedno si stojijo ob strani in vedno skupaj rešijo situacijo in zaključijo zgodbo. 

In se podajo v novo.

Kakšne spomine pa imate sami na Musterjeve junake?








torek, 10. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Odnosi

Odnosi - nekateri so prijetni, nekateri niti ne,
a vsi nas lahko bogatijo.
Odnosi so vedno precej zapletena stvar. Odnosi z nekaterimi osebami so nam prijetni, z drugimi pa se kakršnegakoli stika naravnost bojimo, od njih bežimo in se jim izogibamo.

Verjetno se strinjamo, da pri odnosih, ki so nam prijetni, ne bi ničesar spreminjali. Nasprotno pa bi v odnosih, pri katerih se ne počutimo najbolje, spremenili marsikaj.

Odnosi

Predstavljajte si osebo, ob kateri vam ni najbolj prijetno - npr. nadležna sodelavka, mama, ki v nas še vedno vidi le otroka itd. Pomislite, kaj vas v tem odnosu najbolj moti, pomislite še malo in si priznajte, kaj vas v resnici moti. 

Nato vse to odmislite in pomislite na 10 stvari, ki vas povezuje ali 10 dobrih lastnosti, ki jih ta oseba ima. Za zaključek vaje v 150 besedah opišite odnos, ki ga imate ali ga želite imeti z osebo, ki jo vidite v novi luči. Kakšen odnos bi imeli z njo, če bi bila vedno taka, kot ste si jo lahko predstavljali z drugega zornega kota? Kaj bi se lahko spremenilo v vajinem odnosu, če bi lahko na to osebo vedno gledali skozi njene dobre lastnosti?

Veselo pisanje in veliko prijetnih odnosov!

Foto: mladizmaji.si

petek, 06. november 2015

Ustvarjalnost in spremembe

Pisanje je lahko eden od načinov, da ustvarite spremembe.
Biti ustvarjalen pomeni stvari delati drugače, se spraševati o drugih možnostih in utečenih procesov ne jemati za samoumevne. Takšno razmišljanje pa potegne za sabo tudi spremembe. Teh pa ljudje ne sprejemamo vsi z enako lahkoto.

Srečujem veliko ljudi, ki govorijo o spremembah, ki si želijo sprememb, a zato ničesar ne naredijo. Pravzaprav jih je sprememb strah. Veliko lažje je o spremembah govoriti, kot jih dejansko izvesti. To je razumljivo, saj je človeško. Človeškemu umu ni lahko sprejeti sprememb. Ljudje smo polni predsodkov, ocen in vrednotenj, ki nas omejujejo, da bi lahko pogledali na stvari drugače, da bi uvideli takojšnje povezave in koristi sprememb.

A večno branjenje spremembam človeka s časoma lahko potisne v stanje otopelosti in še večjega strahu, zato je bistvenega pomena, da pri sebi spodbujamo ustvarjalnost, ne glede na to kakšna je. Če je to odličen način vrtanja nosu, pa naj bo to. :)

Rada poudarjam, da ustvarjalnost ni rezervirana samo za majhno peščico ljudi, temveč se prav vsi rodimo ustvarjalni in najbolj ustvarjalni smo ravno v otroški dobi. Takrat smo najbolj radovedni, najbolj vedoželjni, prekipevamo od spontane navdušenosti, zavedanja o neskončnih možnostih in idejah.

Kasneje to otroško ustvarjalnost nekateri izgubimo, a bi morali samo nekoliko pobrskati v sebi in bi jo spet našli in z njeno pomočjo ustvarjali spremembe. Ne bi se smeli bati sprememb, morali bi jih sprejeti kot naravni proces. Morali bi se potruditi in najti svojo ustvarjalno žilico in se prepustiti spremembam.

Ni treba, da so to velike spremembe, a če se že predolgo pritožujete nad določeno situacijo, delom, jutranjo vožnjo v prometni konici, potem je čas, da nekaj spremenite.

Za začetek lahko upoštevate nasvet Martina Luthra in preprosto primete v roko pisalo in pišete. Če ne veste, kako začeti, lahko rešite torkov ustvarjalno-pisalni izziv.

Dovolite si biti ustvarjalni.

torek, 03. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Spremembe

Kako doživljate spremembe?
Ugotavljam, da so spremembe nekaj, kar ljudje zelo težko sprejmemo, četudi so dobre. Če smo nečesa navajeni, težko spremenimo navade. Neznanega, drugačnega nas je strah in velikokrat nas preplavijo dvomi. Naši odzivi na to pa so različni. Nekateri postanemo napadalni in zavzamemo obrambno pozicijo, drugi se zapremo vase in se umaknemo.

Ves čas pa razmišljamo, kaj bi v določenem trenutku naredili drugače, da bi delali drugače, živeli drugače. Tako da si sprememb načeloma želimo, a se jih hkrati bojimo. In zaradi strahu si ne upamo poskusiti česa drugačnega, si zaupati, da nam uspe kaj novega.

Spremembe

Pomislite na situacijo, ki bi jo radi spremenili (svoje delo, kako preživljate dan...) ali pa nekaj, kar ste si že od nekdaj želeli narediti pa si niste upali.

V 250 besedah opišite vsaj 3 načine kako bi lahko neprijetno navado spremenili oziroma željo uresničili.

Napisano za 5 minut odložite, nato pa preberite, kaj bi lahko naredili drugače. Je na seznamu kaj, kar bi lahko dejansko spremenili in za vas ne bi predstavljalo pretiranega strahu? Kako ste se počutili med pisanjem vaje? Kako se počutite sedaj?

Veselo pisanje in spreminjanje!

Foto: sensa.si

petek, 30. oktober 2015

O slovenskem jeziku

Kateri je vaš najljubši slovnični element slovenskega jezika?
Jutri je za slovenski jezik pomemben dan. Za mnoge le dneva prosti dan (v zadnjem času niti to ne). A Dan reformacije presega okvir prostega dneva.

Je dan, ko bi morala praznovati naš jezik, je dan, ki nas spominja na začetek slovenske pisane besede. Je dan, ki bi nas moral opominjati na dragocenosti slovenskega jezika in je tematika, ki bi ji morali posvečati več pozornosti.

Mislim, da smo Slovenci premalo ponosni na svoj jezik. Govori ga le dobra dva  milijona, a to se obravnava večinoma kot slabost, ne kot prednost ali bogastvo jezika.

V današnjem času bi že dojenčke učili tuje jezike, še preden dobro spoznajo svojo materinščino. Ne zanikam določenih prednosti takega pristopa, a vseeno mislim, da se s tem premalo ceni naš jezik. Včasih smo resnično majhni v svoji majhnosti. Podcenjujemo sebe in svoje dosežke. Podcenjujemo in zanemarjamo pomembnost dosežkov svojih prednikov. Primož Trubar (med mnogimi) ni bil le en tip, ki je prvi zapisal slovenske besede. Je tip, ki nam je dal orodje, s katerim se lahko izražamo, s katerim lahko pesnimo in pišemo, s katerim se sporazumevamo, s katerim smo.

Včasih imam občutek, da so si Trubar in tudi ostali zaman izborili pravico brati knjige v slovenskem jeziku. Prevečkrat opažam, da zanemarjamo naš jezik, da se do njega obnašamo precej mačehovsko.

Tako bi nekateri ukinili dvojino, eno od meni najljubših stvari slovenskega jezika. Jaz in ti. In ne mi. Kaj ni to v nekem bolj intimnem odnosu že prenatrpano. Jaz in ti in pika. Midva. Ali pa vidva in tudi onadva sta zelo lepa. Zakaj bi bilo treba s sabo nositi celo množico, če pa sva samo midva in to je vse kar si želiva biti.

Le še štirje (morda še to ne več) drugi jeziki imajo ta privilegij, da par imenujejo midva. To je tako kot zelo redek diamant. Ima neprecenljivo vrednost.

Pa tudi tisti dve jajci, ki jih pojeste za zajtrk, vam ne bosta naredili nič slabega.

Potem so tu razni predlogi. Meni spet ljuba sta s in z. Kaj je narobe, če bova šli s Cveto na sprehod, on bo zraven sprehajala še svojega psa, z Luko pa v kino? In rada se pogovarjam s svojimi otroki in ravno pri otrocih opažam velik potencial in inovativno rabo jezika.

Takih slovničnih posebnosti ima slovenščina veliko, a jih želi pogovorni jezik izničiti, ker se nam ne zdijo uporabne. In potem so tu še vsa narečja in narečne posebnosti, ki jih mala Slovenija premore ogromno, na katere bi morali biti ponosni in jih ne zasmehovati.

Prav tako mi ni všečna težnja, da bi se vse povprek tikali. Dajmo, naredimo tako kot Angleži. Tikajmo se. A če pogledamo v Shakespearov dobo, bomo hitro opazili, da je bil takrat osebni zaimek za ti - thee in ne you. Se pravi, da se v angleškem jeziku danes vsi vikajo in ne tikajo. Bi potem naredili tako tudi mi?

In uganili ste: od mene boste prejeli dolgo sporočilo z vsemi črkami, ki jih posamezna beseda premore, ker tisti kratki teksti, ki jih ne znam niti prebrati me rahlo živcirajo, ko se trudim razvozlati, kaj pomeni dns.

In četudi marsikdaj poudarjam, da pri ustvarjalnem pisanju slovnična pravilnost ni na prvem mestu in da marsikdaj besedno ustvarjalnost tudi zavira, pa sem mnenja, da bi morali slovnično bogastvo v polnosti uporabljati in se ga ne sramovati ali ga zanikati.

In tako kot je imel Trubar vero v naš jezik, ga imejmo tudi mi. In namesto, da bi mu zniževali vrednost, si rajši prizadevajmo, da bi mogel stati inu obstati.

Foto: mladinska.com

torek, 27. oktober 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kratek stik

Življenje je očitno naravnano tako, da nam vseskozi ponuja izzive. Moj današnji je ohraniti mirno kri, medtem ko prijatelj računalničar nastavi neke nove povezave in nastavitve na Literarničinem blogu. In dokler se vse skupaj ne poveže in osveži, stran ni na voljo. 

Priznam, da me je včeraj zvečer, ko se je stvar začela izvajati, pošteno zgrabila panika. Ker sem vedela, da moje sekiranje ne bo nič kaj dosti pripomoglo k razrešitvi problema, sem začela razmišljati, kaj dobrega začasna nedostopnost lahko pomeni ali mi prinese.


Vam nepredvidljive situacije predstavljajo priložnosti
ali ovire? 
Kratek stik

Predstavljajte si, da vam zmanjka internetne povezave. Ne morete na splet, niste dosegljivi preko vaši družabnih omrežij.

Kaj bi taka situacija pomenila za vas? Kakšen bi bil vaš prvi odziv? Katere misli bi vam šle po glavi? 

V 2 minutah naštejte možnosti, kaj bi lahko počeli brez interneta? Je med njimi, kaj takega kar bi si želeli dejansko početi, pa se vedno prepričate, da nimate časa?

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste ostali brez internetne povezave? Kaj ste delali v času, ko niste mogli brskati po spletu? 

Svoje rešitve delite v komentarjih. Morda še komu pridejo prav v "začasni odsotnosti".

Veselo pisanje!

Foto: mojvideo.com

petek, 23. oktober 2015

Branje in ustvarjalnost

Vas branje spodbuja, da ste bolj ustvarjalni?
Verjetno si nekateri sedaj mislite, da že pretiravam. Ustvarjalnost vidim prav v vsem in z vsem jo želim povezati. In prav bi imeli. 

Resnično vidim, da smo ljudje ustvarjalna bitja, da je to del nas, ne nekaj kar je dano le peščici izbranih. Ustvarjalnost le izražamo vsak na svoj edinstven način. Ali pa so nas naučili, da smo svojo ustvarjalnost potlačili in zanemarili.

Prav tako sem prepričana, da tudi z branjem spodbujamo ustvarjalnost. Nekako se mi zdi to samoumevno, a zavedam se, da marsikdo ne deli enakega mnenja.

Branje ni samo, da znamo poglobljeno brati, razčlenjevati, analizirati ter iskati odgovore, ki nam jih zgodba ponuja.

Branje je tudi (in predvsem) vživetje v dogajanje in like, v njihovo zgodbo, premagovanje ovir, spopadanje s težavami in njihov način razmišljanja.

Pri branju nimamo težav sprejeti, da je zgodba fikcija, pa čeprav je lahko napisana zelo realistično. Pri branju se ne omejujemo z resničnostjo ali neresničnostjo pripovedi. Sprejmemo jo in v njej (večinoma) uživamo.

Ob branju romana se ne sprašujemo ali je vse napisano res ali ni. Med branjem avtorju ne zapovedujemo, kaj bi moral in česa ne bi smel napisati. Včasih sodimo, ko nam napisano ni všeč, sicer pa sprejmemo njegovo resnico. In naša čustva in občutki, ki se nam ob ob branju dela porajajo so resnična. In vstopamo v svetove, kjer se zdi marsikaj mogoče. Zgodbe, junaki nas navdajajo z upanjem, ali pa nas razjezijo s svojo prisotnostjo. Ob branju vsi miselni okovi odpadejo. Sprejmemo, da literarni liki živijo drugače, delujejo drugače. Sprejmemo, da živijo v drugačnem svetu. Včasih celo sprejmemo, da razmišljajo drugače.

Ob branju si slikamo vizualne prizore, ki se kar sami od sebe pojavijo na našem umskem ekranu. In če se resnično predamo zgodbi, si začnemo predstavljati, kako bi v določeni situaciji, okolju ravnali sami. Iščemo rešitve. Jih pogosto najdemo, a nato zapremo knjigo in si jih ne upamo ali niti ne pomislimo, da bi jih prenesli v naša resnična življenja.

Pri branju ne gre le zato, da naša domišljija dobi neomejena pooblastila za delovanje, gre za to, da se odpremo drugačnim zgodbam od svoje in jih v vsej svoji izmišljotini sprejmemo za resnične.

In ustvarjalnost je ravno to, da znamo iz navidez nemogočega potegniti mogoče. Iz preprostega ustvariti izjemno. Iz upanja v rešitev v neomejene možnosti resničnega. Ustvarjalnost pomeni, da znamo drugače.

Kaj vam predstavlja ustvarjalnost? Tudi sami mislite, da z branjem spodbujamo ustvarjalnost?

Foto: carobnadezela.si

torek, 20. oktober 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Super moči

Katero super moč imate?
Ustvarjalno razmišljanje?
Danes bomo odkrivali, kakšne nenavadne in super moči imamo ali si jih želimo imeti. Morda vas bo zamikalo, da boste pisali o super junaku, za katerega si želite, da bi bili, a tokrat ne gre za to. Tokrat bomo ustvarjali svoje super moči kot navadni smrtniki. 

Sama si že od malega želim, da bi imela sposobnosti, s katerimi bi lahko povzročila, da bi rastline nemudoma zrasle. Posadila bi semena in nato bi z mojo super močjo rastline zrasle v nekaj sekundah. Kot otrok sem rada gledala risanko Ferngully: The Last Rainforest, kjer so drobne gozdne vile s takšno močjo reševale deževni gozd pred človeškimi poskusi uničenja. Še sedaj sem navdušena nad mislijo, da bi tako moč posedovala. Verjetno je od več, da imam zelo rada rastline in če lahko tako rečem, jih gojim iz potaknjencev. To mi je v večje veselje, kot da bi rožo samo kupila. Tako izražam svojo super moč in moje rastlinice rastejo in proizvajajo nove.

Super moči

Sedaj ste vi na vrsti. 

S 250 besedami ali manj opišite svojo super moč in kaj lahko z njo naredite.

Vesela bom, če boste svoje nadčloveške sposobnosti delili v komentarjih. Nikoli se ne ve, morda odkrijete, da nekatere podobne moči že imate.

Veselo pisanje!

Foto: 

petek, 16. oktober 2015

Branje - vrednota ali obveznost?

Nas knjiga res zbližuje? Ali nas ločuje in deli -
na bralce in nebralce?
Veseli me, da je razprave o "šolskem" branju čedalje več in da za marsikoga ni več samoumevno, da je sedanje stanje najboljše. Še vedno pa je tudi veliko ljudi, ki so prepričani, da tako pač žal je. Taki ne bodo veliko spremenili. Žalostno pa je to, da so na položajih, ko bi lahko kaj spremenili.

Vsako leto se sprašujem o smiselnosti izbora del za esej na maturi, a je fenomen širši. Tu sta še domače branje in bralna značka. 

Verjamem, da je poznavanje književnosti, slovenske in svetovne, klasične in moderne, nujni del splošne izobrazbe in mislim, da je nujno, da se dijaki o tem učijo, da znajo primerjati, da se naučijo o delu razmišljati, razglabljati in govoriti. A še bolj pomembno se mi zdi, da znajo tudi podati svojo interpretacijo, doživljanje dela, da znajo pri sebi razločevati med deli, ki so jim všeč in tistimi, ki jim niso, predvsem pa da znajo povedati zakaj je tako. 

Priznam, da v srednji šoli nisem razumela sošolcev in sovrstnikov, ki niso radi brali, ki jim je bilo domače branje muka. Sama sem rada brala, zato je bilo samoumevno, da bom brala tudi domače branje. A sedaj, ko gledam na tisto obdobje z drugačnimi očmi, z drugačnimi izkušnjami, ugotavljam, da morda problem ni bil v ne marati brati, temveč v nerazumevanju vsebine. Verjamem, da ni prijetno, če moraš brati nekaj, kar ne razumeš povsem, nato pa  od tebe še zahtevajo, da veš za kaj gre. Pri tem pa se nihče ne vpraša, zakaj dijak ne zna o delu ničesar povedati. Avtomatično je označen, da dela ni prebral in snovi ne zna.

Kaj bi bilo narobe, ko bi pri pouku brali odlomke klasičnih del in jih na njihovi podlagi tudi celostno obravnavali? Za domače branje pa bi bile rezervirane knjige, ki bi mlade spodbudile k branju, v katerih bi morda našili odgovor na težavo, s katero se tudi sami ubadajo, predvsem pa bi se jim dovolilo razmišljati s svojo glavo. Na žalost pri domačem branju trenutno ne gre toliko za to, kaj mladi berejo, temveč da se naučijo, kaj o delu pravijo učbeniki in kaj si o njem misli nekdo drug.

Bralna značka je še en primer, ko se mi zdi branje za mlade obveza. Seveda ne za vsakega. Sama sem še sedaj zelo ponosna na svojo zlato bralno značko. To še obstaja? A sedaj, ko moj starejši sin obiskuje drugi razred, dobivam nov vpogled v celotno dojemanje šolskega branja in ocenjevanja. 

Fant zelo rad bere, rad ima knjige, veseli ga znanje, ki mu ga ponujajo, pa tudi zabavo. Brez obvezne pravljice pred spanjem noče spat. Zažene celo dramo. A bralne značke noče opravljati. Lani sem ga dobesedno prisilila, letos bo verjetno enaka zgodba ali pa bralne značke ne bo naredil. Sprašujem se v čem je smisel. Da se mu branje popolnoma zameri, ker se ga sili v nekaj, kar noče? Prebrati knjigo ni problem, a potem povedati zgodbo pred razredom ali učiteljico, to mu ni prijetno. Se bo moral tudi tega navaditi, vem, a do takrat bo verjetno zaradi tega veljal za nebralca in še kaj drugega zraven. Kljub temu se mi siljenje ne zdi najbolj primeren pristop. A ko pomislim na oznake, ki jih bo po vsej verjetnosti prejel, me stisne pri srcu. Nihče se ne bo vprašal ali bere doma.

To mi da misliti, da je takih nebralcev verjetno kar nekaj, ki se jim je s prehitro sodbo, odvzelo navdušenje za branje pod svojimi pogoji, ne za priznanje.

In sprašujem se, kdaj bomo mladim malo bolj zaupali in kdaj jim bomo nehali vsiljevati, da se učijo naših (bralskih) izkušenj, namesto da bi doživeli svoje.

Foto: os-sodrazica.si