petek, 27. november 2015

Tehnike ustvarjalnega razmišljanja: Metoda 6-3-5

Mislite, da imate le eno možnost v dani situaciji?
Tako kot imeti več idej, izmed katerih lahko izbiramo in ustvarimo nekaj novega, tako je dobro imeti oz. poznati tudi več tehnik in možnosti kako do takih idej priti. Ena tehnika ne bo vedno delovala, bodisi ker je bolj primerna za specifično uporabo, bodisi ker v določeni situaciji ne bomo želeli iskati ideje vedno po istem kopitu.

Danes se bomo posvetili metodi 6-3-5 ali "Brainwriting", kot jo tudi imenujejo. To je morda nekoliko manj znana metoda, uporabna pri omejenem številu ljudi. A določene časovne, številčne omejitve se pri ustvarjalnem razmišljanju vedno izkažejo za bolj učinkovite, kot če imamo na voljo neomejeno časa in ljudi.

Metoda 6-3-5

Metoda 6-3-5 je v nekaterih elementih podobna metodi Brainstorming ali nevihti možganov, kar nakazuje že podobnost izraza, saj možganimo ideje, a kot že samo ime nakazuje, gre za zapisovanje idej po natančno določeni strukturi oz. postopku. Je skupinska metoda, ki poteka na individualni ravni.

Kot večina tehnik ustvarjalnega razmišljanja, tudi pri tej tehniki začnemo s konkretnim vprašanjem ali problemom. Bolj ko je vprašanje konkretno zastavljeno, bolj jasno izražene ideje bomo dobili.

Skupina je sestavljena iz 6 udeležencev. Tukaj lahko gledamo na to, da je vsak udeleženec strokovnjak za določeno področje ali ima posebne sposobnosti, znanja, ki so drugačne od drugih.

Pri tehniki uporabljamo posebne delovne liste ali tabele, z imenom vsakega udeleženca in s prostorom, kamor udeleženci zapisujejo svoje ideje. Tako ima vsak udeleženec pred sabo svoj list, na katerega zapiše 3 ideje, na voljo pa ima 5 minut na posamezen delovni list. Po pretečenem času liste zamenjajo oz. jih podajo sosedu v smeri npr. urinega kazalca in ponovno pod svoje ime napišejo tri ideje v petih minutah. Se pravi 6 udeležencev, 3 ideje, v 5 minutah v 6 krogih, kar znese 108 idej v 30 minutah, vsak udeleženec jih prispeva 18.

Udeleženci lahko ideje zapisujejo na svojstven način: v besedi, v risbi, s simbolom, morajo pa biti jasno izražene, da jih bodo kasneje razumeli tudi ostali udeleženci.

Pri tej metodi nastajajo ideje sicer v skupini, a individualno in brez možnosti ali pomoči, ki jo nudi skupinska debata. Hkrati pa ustvarjalnost idej posameznika ni omejena zaradi morebitnih medsebojnih konfliktov, različnih kulturnih, družbenih ozadij in osebnih stališč ali intelektualnih sposobnosti. Lahko pa udeleženci iščejo, razvijajo ali nadgradijo ideje, ko prebirajo ideje ostalih udeležencev na listu ali se odločijo, da jih bodo popolnoma izločili iz svojega razmišljanja.

Prav tako pri njej ni potrebna prisotnost moderatorja.

Na koncu udeleženci pregledajo vse ideje in izločijo tiste, ki se podvajajo ali take, ki so si preveč podobne, nato sledi skupinska evalvacija, kjer skupina izbere eno ali več (največ 3) idej, za katere menijo, da jim bodo pomagale rešiti problem na zastavljeno vprašanje oz. ki jih bodo razvijali naprej do stopnje rešitve in izvedbe.

Tudi sami uporabljate tehnike ustvarjalnega razmišljanja? Katere? Kako vam pomagajo priti do želenih rezultatov, novih idej?
Foto: linedin.com

torek, 24. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Naslov novice

Danes si bomo vajo za ustvarjalno-pisalni izziv sposodili iz današnjih novic. Oziroma si bomo sposodili le naslov ene od novic in poskušali napisati svojo zgodbo. 

Saj ni treba, da vedno ustvarjamo iz nič, včasih lahko iz že obstoječega naredimo (napišemo) novo! Kajne?

Naslov novice

Vesolje med notami

V 350 besedah napišite novico ali zgodbo na podlagi predlaganega naslova. 

Na povezavi si lahko kasneje preberete novico, pri kateri smo si sposodili naslov. Koliko in na kakšen način se vaša zgodba razlikuje od dejanske novice?

Veselo pisanje!

Foto: harmonika-citre.si

petek, 20. november 2015

Ali se da (ne)ustvarjalnost (od)učiti?

Kako skrbite za svojo ustvarjalnost?
To je zanimivo vprašanje, saj kot prvo nakazuje, da je ustvarjalnost proces, ki je del človeškega razmišljanja in vedenja, hkrati pa naznanja, da smo se biti ustvarjalni od-učili.

Leta 1968 je dr. George Land, ameriški avtor, govorec in svetovalec na področju ustvarjalnosti in vodenja, opravil raziskovalno študijo za testiranje ustvarjalnost. Študija je zajemala 1.600 otrok, ki so bili testirani v različnih starostnih obdobjih: od 3 do 5 let, pri 10 letih in 15 letih. Test ustvarjalnosti je prvotno zasnoval za NASA kot pomoč pri izbiri inovativnih inženirjev in znanstvenikov. Rezultati so bili tako dobri, da se je odločil, da študijo opravi tudi na otrocih. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci pri petih letih najbolj ustvarjalni in uporabljajo kar 98% svoje ustvarjalnosti. Glede na izsledke se z leti odstotek uporabe ustvarjalnosti precej zniža, tako so otroci pri 10 letih uporabljali le še 30% ustvarjalnosti, pri 15 letih pa le še 12%. Enako testiranje je opravil tudi na veliko večjem vzorcu odraslih (31 let) in rezultati so pokazali, da odrasli uporabljajo le še 2% svoje ustvarjalnosti.

Dr. George Land je razlog za tako velik upad ustvarjalnosti pri večjih otrocih in odraslih pripisal konvergentnemu načinu razmišljanja, ki se ga učimo v šoli. Glede na podatke raziskave je zaključil, da se neustvarjalnega vedenja naučimo.

Prirojeno ustvarjalnost "izgubimo" z učenjem in podrejanjem pravilom in predpisom, saj nas šolski sistem uči, da smo dobri delavci in da sledimo navodilom.

Prav tako je dr. Land prepričan, da se da ustvarjalnosti učiti z učenjem in uporabo ustvarjenega razmišljanja.  

Ustvarjalnost je veščina, ki se lahko razvije in proces, ki ga lahko upravljamo. Ustvarjalnost se začne z znanjem, učenjem discipline in obvladovanjem, kako razmišljamo. Ustvarjalni postajamo z eksperimentiranjem, raziskovanjem, postavljanjem predpostavk pod vprašaj, s pomočjo domišljije in povezovanjem informacij.

Raziskave tudi kažejo, da imamo vsi ustvarjalne sposobnosti. Več kot urimo v ustvarjalnosti, več imamo možnosti za ustvarjalno delovanje in razmišljanje. Prav tako raziskave potrjujejo, da pri ustvarjalnosti količina enakovredna kvaliteti. Več kot imamo idej, večja je možnost, da bo končna rešitev kvalitetna.

Vir: http://www.creativityatwork.com/2012/03/23/can-creativity-be-taught/

torek, 17. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Jesen

S čim vas jesen najbolj očara?
Vsak letni čas ima svoje čare. Sama se zato težko odločim, kateri mi je najljubši. Še posebej zadnje tedne, ko se nam jesen kaže v pravi spomladanski preobleki. Čudovite barve, stezice prekrite z listjem, toplo vreme...

Jesen je lahko tudi čas, ko se malo umirimo in čas za premislek. 

Jesen

S 350 besedami opišite v čem se jesen razlikuje od drugih letnih časov, zakaj je tako drugačna od njih, tako čarobna. 

Ne mislite samo na mrzlo vreme, ki nas čaka že čez nekaj dni. Osredotočite se na tiste stvari, zaradi katerih vas jesen navdihuje, kaj vam pomeni. Kaj najraje počnete jeseni, kako uživate ta letni čas, kaj vam jesen nudi, kar vam drugi letni časi ne.

Veselo jesensko pisanje!

Foto: Literarnica

petek, 13. november 2015

Miki Muster: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

Ponovno odkrivam čare Musterjevih stripov. Spominjam 
Musterjevi stripi - neskončen vir zabave
se, da sem jih kot otrok zelo rada prebirala. Ne enkrat, niti ne dvakrat. Večkrat. Bili so dobri za zabavo in tudi za preganjanje dolgčasa. Slednjega gotovo ni bilo prisotnega ob branju dogodivščin treh junakov: Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

Sedaj je stripe odkril sin. In pogosto branje spremlja glasen smeh.

In kaj je tako privlačnega v teh stripih, da navdušujejo različni generacije?

Trije glavni junaki, vsak po svoje poseben in z značilnimi karakteristikami: zvit, trden in lačen. Zgodbe z glavo in repom, ki jo do cilja pospremi veliko preobratov, presenetljivih trenutkov, napetosti in seveda duhovitih dialogov.

Moj najljubši lik je bil Lakotnik. Vedno podcenjen s strani drugih dveh, morda celo obravnavan kot ne ravno najbolj brihten, a mu je vedno uspelo najti nove, ustvarjalne načine, s katerimi je, vsaj bralcu, dokazal nasprotno. Svoja prijatelja pa je tudi nemalokrat, ali kar redno, rešil iz velikih zagat. 

A kljub temu, da so si tako različni, so vedno prijatelji, tudi ko se občasno skregajo. Vedno si stojijo ob strani in vedno skupaj rešijo situacijo in zaključijo zgodbo. 

In se podajo v novo.

Kakšne spomine pa imate sami na Musterjeve junake?








torek, 10. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Odnosi

Odnosi - nekateri so prijetni, nekateri niti ne,
a vsi nas lahko bogatijo.
Odnosi so vedno precej zapletena stvar. Odnosi z nekaterimi osebami so nam prijetni, z drugimi pa se kakršnegakoli stika naravnost bojimo, od njih bežimo in se jim izogibamo.

Verjetno se strinjamo, da pri odnosih, ki so nam prijetni, ne bi ničesar spreminjali. Nasprotno pa bi v odnosih, pri katerih se ne počutimo najbolje, spremenili marsikaj.

Odnosi

Predstavljajte si osebo, ob kateri vam ni najbolj prijetno - npr. nadležna sodelavka, mama, ki v nas še vedno vidi le otroka itd. Pomislite, kaj vas v tem odnosu najbolj moti, pomislite še malo in si priznajte, kaj vas v resnici moti. 

Nato vse to odmislite in pomislite na 10 stvari, ki vas povezuje ali 10 dobrih lastnosti, ki jih ta oseba ima. Za zaključek vaje v 150 besedah opišite odnos, ki ga imate ali ga želite imeti z osebo, ki jo vidite v novi luči. Kakšen odnos bi imeli z njo, če bi bila vedno taka, kot ste si jo lahko predstavljali z drugega zornega kota? Kaj bi se lahko spremenilo v vajinem odnosu, če bi lahko na to osebo vedno gledali skozi njene dobre lastnosti?

Veselo pisanje in veliko prijetnih odnosov!

Foto: mladizmaji.si

petek, 06. november 2015

Ustvarjalnost in spremembe

Pisanje je lahko eden od načinov, da ustvarite spremembe.
Biti ustvarjalen pomeni stvari delati drugače, se spraševati o drugih možnostih in utečenih procesov ne jemati za samoumevne. Takšno razmišljanje pa potegne za sabo tudi spremembe. Teh pa ljudje ne sprejemamo vsi z enako lahkoto.

Srečujem veliko ljudi, ki govorijo o spremembah, ki si želijo sprememb, a zato ničesar ne naredijo. Pravzaprav jih je sprememb strah. Veliko lažje je o spremembah govoriti, kot jih dejansko izvesti. To je razumljivo, saj je človeško. Človeškemu umu ni lahko sprejeti sprememb. Ljudje smo polni predsodkov, ocen in vrednotenj, ki nas omejujejo, da bi lahko pogledali na stvari drugače, da bi uvideli takojšnje povezave in koristi sprememb.

A večno branjenje spremembam človeka s časoma lahko potisne v stanje otopelosti in še večjega strahu, zato je bistvenega pomena, da pri sebi spodbujamo ustvarjalnost, ne glede na to kakšna je. Če je to odličen način vrtanja nosu, pa naj bo to. :)

Rada poudarjam, da ustvarjalnost ni rezervirana samo za majhno peščico ljudi, temveč se prav vsi rodimo ustvarjalni in najbolj ustvarjalni smo ravno v otroški dobi. Takrat smo najbolj radovedni, najbolj vedoželjni, prekipevamo od spontane navdušenosti, zavedanja o neskončnih možnostih in idejah.

Kasneje to otroško ustvarjalnost nekateri izgubimo, a bi morali samo nekoliko pobrskati v sebi in bi jo spet našli in z njeno pomočjo ustvarjali spremembe. Ne bi se smeli bati sprememb, morali bi jih sprejeti kot naravni proces. Morali bi se potruditi in najti svojo ustvarjalno žilico in se prepustiti spremembam.

Ni treba, da so to velike spremembe, a če se že predolgo pritožujete nad določeno situacijo, delom, jutranjo vožnjo v prometni konici, potem je čas, da nekaj spremenite.

Za začetek lahko upoštevate nasvet Martina Luthra in preprosto primete v roko pisalo in pišete. Če ne veste, kako začeti, lahko rešite torkov ustvarjalno-pisalni izziv.

Dovolite si biti ustvarjalni.

torek, 03. november 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Spremembe

Kako doživljate spremembe?
Ugotavljam, da so spremembe nekaj, kar ljudje zelo težko sprejmemo, četudi so dobre. Če smo nečesa navajeni, težko spremenimo navade. Neznanega, drugačnega nas je strah in velikokrat nas preplavijo dvomi. Naši odzivi na to pa so različni. Nekateri postanemo napadalni in zavzamemo obrambno pozicijo, drugi se zapremo vase in se umaknemo.

Ves čas pa razmišljamo, kaj bi v določenem trenutku naredili drugače, da bi delali drugače, živeli drugače. Tako da si sprememb načeloma želimo, a se jih hkrati bojimo. In zaradi strahu si ne upamo poskusiti česa drugačnega, si zaupati, da nam uspe kaj novega.

Spremembe

Pomislite na situacijo, ki bi jo radi spremenili (svoje delo, kako preživljate dan...) ali pa nekaj, kar ste si že od nekdaj želeli narediti pa si niste upali.

V 250 besedah opišite vsaj 3 načine kako bi lahko neprijetno navado spremenili oziroma željo uresničili.

Napisano za 5 minut odložite, nato pa preberite, kaj bi lahko naredili drugače. Je na seznamu kaj, kar bi lahko dejansko spremenili in za vas ne bi predstavljalo pretiranega strahu? Kako ste se počutili med pisanjem vaje? Kako se počutite sedaj?

Veselo pisanje in spreminjanje!

Foto: sensa.si