Ustvarjalno-pisalni izziv: Korenine

Korenine so fina zadeva. Nobena rastlina brez njih ne more preživeti. Nekaj besednih zvez vsebuje korenine in ponavadi pomenijo trdnost, vztrajnost in začetek ali izvor. In to so vsi pomeni, s katerimi bi tudi dejansko lahko opisali korenine. 

Lahko pa so korenine tudi izvor bolj srhljivih stvari, kot na primer, da se ovijejo okoli nečesa in tega ne izpustijo. Korenine lahko postavimo, v katero koli situacijo, ki si jo naša domišljija zamisli.

V 20 povedih napišite zgodbo o koreninah. Bodo to trdne korenine, ki so se globoko zasidrale v zemljo ali hitro rastoče korenine, ki s svojim poganjanjem rušijo vse po seboj?

Veselo pisanje!

Odkriti brezimnežu obraz

Rada imam knjige, ki me najdejo same. Tiste knjige, ki se jih sama niti ne nadejam, saj morda niso moj "tip" ali se v nekem obdobju posvečam drugačnemu literarnemu žanru. Razlogov je lahko nešteto. Zato je toliko bolj dragoceno, ko se knjiga subtilno nastavi, brez besed, brez prepričevanj, a tako, da je ne moreš spregledati.

Taka knjiga je bila pred kratkim zame roman Primer Meursault. Brezskrbno je ležal na mizi v knjižnici, kamor postavijo pravkar vrnjene (to pomeni po navadi tudi zelo iskane in brane knjige). 

V srednji šoli smo za maturo obravnavali Camusovega Tujca. Prečesali smo ga navpično in počez. Secirali vsako poglavje, vsako dejanje. 

Ne tako kot jaz, ki sem to zgodbo že tolikokrat premlel, da se je skorajda ne spomnim več.

Tako ni nič nenavadno, da sem ime prepoznala in ko sem knjigo prijela v roke in prebrala krati povzetek, me je zadeva pritegnila.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Izvir

Zelo rada imam vodo, še posebej takšno, ki teče, potuje. Tako smo imeli tudi že kar nekaj deževnih in rečnih ustvarjalno-pisalnih izzivov v preteklosti. Zakaj ne bi imeli še kakšnega?

Tokrat bo to izvir, vaša domišljija pa bo pokazala ali gre za izvir mladosti, izvirno vodo, izvir potoka...

S točno 15 besedami opišite "svoj" izvir.

Veselo pisanje!

Postavite si omejitve in spodbudite ustvarjalnost

Prejšnji teden smo raziskali, kako se je Benjamin Franklin, eden najbolj plodovitih ameriških pisateljev, z vajami, ki si jih je zamislil sam, učil dobrega pisanja.

Ena izmed faz, ki jo je pri vsaki vaji uporabil, je bila faza inkubacije. To je pomenilo, da je vsako besedilo po prvem delu vaje pustil svoje opombe ali zapiske na strani in se je k njim vrnil šele čez nekaj dni ali tednov.

Franklin pa je pri nekaterih vajah uporabljal tudi druge elemente, ki so ključni za učenje umetnosti pisanja. O enem od teh, ki ga uporabljamo tudi pri ustvarjalno-pisalnih izzivih, bomo govorili danes. 

Franklin se je zavedal svojih omejitev pri pisanju in še posebej pri pisanju poezije. Zato je ravno poezijo izkoristil, da se je v pisanju le še izpopolnil. Tako je prozno besedilo za vajo spremenil v pesem, saj je moral tako pri pisanju upoštevati drugačne zakonitosti kot je rima in dejstvo, da je poezija veliko krajša od proze. Tako se je pri pisanju moral soočiti s poeziji lastnimi omejitvami, ki so ga v pisanju naredile le še večjega mojstra. 

Ustvarjalno-pisalni izziv: Iz proze v poezijo

Za današnji ustvarjalno-pisalni izziv si bomo vajo sposodili pri Benjaminu Franklinu, ki se je umetnosti pisanja naučil sam. Ena izmed vaj, s katero se je vadil predvsem v pestrosti in besednem zakladu, je bila, da je odstavek kakšne zgodbe ali članka iz revije in jo spremenil v pesem.

Zakonitosti v proznem delu se precej razlikujejo od zakonitosti v pesniškem, tako da je potrebno kar precej mojstrstva, da piscu to uspe.

Vzemite krajši odlomek, do 250 besed, tujega ali lastnega besedila ter ga poskušajte upesniti. Pesem naj vsebuje tri kitice ali dvanajst vrstic.

Veselo pisanje!

Kako z vajami krepiti pisno izražanje

Umetnost pisanja ni lahka stvar. Potrebno je veliko vaje in vztrajnosti, če se želimo v njej izpopolniti.

To so vedeli pisatelji že pred več kot 200, 300 leti in k mojstrom besede se lahko vedno zatečemo po najboljše nasvete, kako se naučiti dobro pisati.

Vsak izmed njih je imel drugačen pristop, ki ga je gradil in izboljševal na podlagi svojih izkušenj, opažanj in nenehnega izpopolnjevanja.

Ena izmed "vaj" je bila tudi ta, da so o teh opažanjih pisali. Tako so nam zapustili neprecenljive napotke, kako lahko svoje pisanje in s tem tudi razmišljanje in dojemanje krepiti in izpopolnjevati.

Eden takih je bil Benjamin Franklin, ameriški publicist, ki je živel v 18. stoletju. Kot mnogi v tistem času je bil Franklin veliko stvari, med drugim tudi izumitelj, znanstvenik, založnik in tiskar. Bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev Združenih držav, a za nas so veliko bolj zanimive njegove ugotovitve o lastnem pisanju, ki jih je zapisal v svoji avtobiografiji.

A četudi velja Franklin za plodnega pisca, se je moral dobrega pisanja šele naučiti. K temu ga je vodila ljubezen do branja in želja, da se v pisnem izražanju izpopolni.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zrno

Kaj vse lahko zraste iz zrna? Kaj vse lahko označimo zrno? Ali pregovor Zrno na zrno, pogača, vedno velja?

V 50 besedah opišite, kaj zraste iz vašega zrna.

Veselo pisanje!

Vsak miselni proces potrebuje fazo inkubacije

Na Literarnici veliko pišemo o pisanju, o koristnostih pisanja (predvsem ročnega), o ustvarjalnosti in kako jo spodbujati, o ustvarjalnem razmišljanju, ki ga lahko spodbujamo z različnimi tehnikami.

Pogosto pišemo tudi, kako s pisanjem lahko dosežemo in izboljšamo določene veščine, kot so osredotočenost, vztrajnost, načrtovanje in mnoge druge.

Pisanje je v prvi vrsti predvsem miselni, a kot vsak proces, tudi učni proces. Ko se naučimo dejansko pisati črke in besede, še ne pomeni, da smo se tudi naučili pisati. Pisanje, da besede, povezane v stavke in povedi, dobijo tudi smisel in jasno sporočilnost, se prične šele ko se naučimo pisati črke in se praktično nikoli ne konča. Če veliko pišemo, se pri tem ves čas učimo, skozi učenje se spreminja tudi naš pristop do pisanja, razmišljanja in tudi slog pisanja.