torek, 30. junij 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zaznavanje z dotikom

Kakšen je vaš dotik?
Kako vam gre zaznavanje z vsemi čutili? Ste se navonjali poletne vročine ali svežine zraka po nevihti? Ste okusili nove, zanimive okuse ali slišali nenavadne zvoke?

Danes se posvetimo še petemu čutilu - dotiku. Dotikamo se kar naprej - predmetov, oseb, pa tudi stvari in druge osebe se dotikajo nas - veter nam nežno ali močno zapiha v obraz itd. 

Zase že vem, da se zelo rada dotikam. Ko si stvari ogledujem, si jih ogledam tudi preko dotika. Pri osebah, ki so mi blizu mi je dotik zelo pomemben. Verjetno se tudi sami počutite veliko bolj prijetno ob osebi, ki vam seže v roko in stoji ob vas, kot pa ob osebi, ki stoji dva korak stran s prekrižanimi rokami.

Zaznavanje z dotikom nam večini ni tuje, a to delamo samoumevno in temu ne posvečamo večjega premisleka. Vaja je namenjena boljšemu zavedanju kako in česa se dotikamo.

Zaznavanje z dotikom

Zaprite oči in se osredotočite na izuiv, ki je pred vami. Predmete si lahko pripravite v naprej ali pa jih izbireta naključno, kar vam je na dosegu roke. Vajo lahko izvajate tudi pri vsakodnevnih opravilih npr. ko pomivate posodo in pustite, da vam voda teče skozi prste.

Izbor predmetov naj ne bo prevelik. Izberite le 3 ali 5 stvari, nato pa se vsaki posebej posvetite. Osredotočite se na obliko, na teksturo, na temperaturo itd. Ob sebi imejte papir in pisalo in si svoja opažanja tudi zapišite. Zapišite, kaj se vam je zdelo pri stiku s predmetom prijetno, kaj neprijetno, kaj nenavadno ali nepričakovano.

Veselo pisanje!

Foto: mladinska.com

torek, 23. junij 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zaznavanje okusov

Kakšne okuse zaznavate?
Danes bomo izzvali naše osuševalne brbončice in raziskali različne okuse. Pri tem izzivu je dobro, da vam nekdo pomaga. Eno je, če veste, kaj okušate. Popolnoma druga zadeva pa je, če ne veste, kaj vas čaka. Tako bo vaš okus resnično na preizkušnji.

Zaznavanje okusov

Kot do sedaj pri vsaki vaji zaprite oči in se sprostite. Če se boste izziva lotili sami, se poskusite pri izzivu resnično posvetiti okusom. Morda zaznate, kakšen priokus, ki ga do sedaj niste.

Če k izzivu povabite še koga, naj vam pripravi jedi in pijačo po svojem okusu. Zanimivo je, da so lahko okusi čisto drugačni, če ne vemo, kaj okušamo. Morda vam bo okusno kaj takega, kar do sedaj niti pogledali niste.

Okuse vsakega posebej opišite.

Veselo pisanje!

Obvestilo: Literarnica si bo vzela krajši oddih. Vrnemo se ponovno v torek, 30. 6. z novim ustvarjalno-pisalnim izzivom.

Foto: nypost.com

petek, 19. junij 2015

Ustvarjalnost in spodbudno okolje

Kje in pod kakšnimi pogoji najlažje ustvarjate?
Po navadi se premalo zavedamo, kakšen vpliv ima okolje na naša življenja, misli, razpoloženje in seveda na ustvarjalnost.

Ko govorim o okolju s tem mislim splošno vzdušje v določenem trenutku, prostoru ali med ljudmi.

Tekmovalno usmerjeno okolje, prisiljeno okolje, stresno okolje zatirajo ustvarjalnost, a kljub vsemu se v naši družbi, na delovnem mestu, v zasebnem življenju te "vrline" zelo spodbujajo. Biti boljši, biti hitrejši, biti močnejši lahko izboljša nekatere spretnosti ali fizične lastnosti posameznika, a na področju ustvarjalnosti ne naredi nič dobrega. Tekmovalnost in primerjanje z drugimi sta preveč omejujoča, usmerjena samo v eno stvar ali cilj - premagati drugega. Pri ustvarjalnosti pa je ravno širina misli, najbolj pomembna. Ustvarjalnost zaobjema več vidikov.

Ustvarjalnost prav tako lahko najbolje spodbujamo v ustreznem okolju, ki je sproščeno, prijeto, kjer se dobro počutimo in kjer nimamo občutka, da nas nekdo ocenjuje ali kritizira.

Pri tehnikah za spodbujanje ustvarjalnih idej je ravno načelo nekritiziranja, nepresojanja idej zelo pomembno.

Najlažje smo ustvarjalni tam, kjer se dobro počutimo in naše zamislice sprejemajo brez ocenjevanja. Kritika (še posebej, ker ljudje kritiko radi delimo subjektivno in brez konkretnega premisleka po principu všeč mi je - ni mi všeč) ustvarjalnost zatira. 

Pomislite, kdaj ste najbolj ustvarjalni in kdaj si ne upate niti pisniti, ker ste prepričani, da vaše ideje ne bodo sprejete. Verjetno je okolje v prvem primeru sproščeno in sprejemljivo ter imate občutek, da prekipevate od ustvarjalne energije, v drugem primeru pa je okolje preveč kritično in naravnano na vrednotenje in ocenjevanje.

Zato svoji ustvarjalnosti namenite okolje, kjer bo lahko blestela, ne glede na to ali pišete, rišete ali počnete kaj drugega. Preden se lotite naloge, se poskusite sprostiti in umiriti, nato pa svoji ustvarjalnosti pustite prosto pot.

In naslednjič, ko vam bo kdo govoril o svojih idejah, ga ne zavrnite, češ da sanjari ali da so njegove ideje povsem nerealne ali celo bedaste. Rajši mu prisluhnite, morda se ob tem tudi vam utrne kakšna dobra domislica.

torek, 16. junij 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zaznavanje vonjav

Vonjate kaj prijetnega?
Danes nadaljujemo z izzivom, ki bo spodbudil, da boste začeli zaznavati še z drugimi čutili, ne samo z vidom.

Zaznavanje vonja

Voh je čutilo, s katerim zelo redko opisujemo naše doživljanje. No, če nekaj smrdi, potem smo polni različnih izrazov in obrazne mimike. A vonja kot takega se zavedamo le redko. Kolikokrat na dan se zaveste različnih vonjav, dišav, ki vas obkrožajo doma, na ulici, v pisarni, v naravi?

Zaprite oči in se sprostite. Najprej se resnično potrudite, da odmislite vizualno podobo prostora, kjer se nahajate. Prav tako sprostite misli, da prenehate misliti na to, kaj bi morali "videti" kljub zaprtim očem.

Sedaj se osredotočite na dihanje in na nos. Kakšne vonjave zaznavate? Se pri sosedih kaj dobrega kuha? Vonjate svežino narave po dežju? So vonjave prijetne ali neprijetne?

No, saj veste kako gre.

Veselo pisanje!

Foto: wired.co.uk

petek, 12. junij 2015

Ustvarjalni red ali nered?

Lažje ustvarjate v redu ali neredu?
Opažam, da marsikdo težko poveže ustvarjalnost in organiziranost, sama pa sem prepričana, da je organiziranost zelo pomembna pri ustvarjanju. Pri svojih raziskovanjih ustvarjalnosti in ustvarjalnega razmišljanja sem ugotovila, da je organiziranost pravzaprav ključni element. 

Mit o ustvarjalnem neredu morda deluje za nekatere ljudi, a v večini smo z malo organiziranosti lahko veliko bolj ustvarjalni in veliko bolj učinkoviti. Ustvarjalnost kot umska sposobnost nima prav veliko veze z razmetanimi čopiči ali papirji ali kakršnim koli neredom. 

Najsi delamo karkoli, pišemo, slikamo, šravfamo avte ali sestavljamo kocke, pri ustvarjalnosti delamo miselne povezave, razmišljamo kako bomo dva dela povezali skupaj, pri tem pa bomo najboljše rezultate dosegli z usmerjenim, osredotočenim razmišljanjem. Če smo osredotočeni smo lahko tudi bolj mirni in sproščeni, sproščeno vzdušje pa zelo pripomore k boljši ustvarjalnosti. Če naše misli kot zmešane švigajo naokoli, se težko osredotočimo in še težje pomirimo. 

Ko smo npr. raztreseni, so takšne tudi naše misli. Sama se v takšnem stanju težko osredotočim in moje misli niso ravno povezane, prav tako ne to kar povem. Med stavkom se zmedem in misli mi preklopijo na nekaj drugega. V takem stanju tudi težko naumim kaj ustvarjalnega.

Dejanski, fizični nered nemalokrat odraža miselni nered. In verjamem, da je veliko ljudi prepričanih, da lahko najbolje delajo v neredu, a vprašanje, ki se postavlja je ali so pri tem tudi učinkoviti. Nered, navlaka - fizična ali umska - nas odvrača od osredotočenega razmišljanja. Predstavlja moteči element. Je vaša pisalna miza razmetana? Se jo lotite pospravljati, ko se ne morete osredotočiti? In potem malo lažje zadihate in kar na enkrat lažje razmišljate? Ko se znebite motečih stvari, ki vam odvračajo misli, lahko jasneje vidite. To je tako kot takoj po nevihti. Najprej nam pogled zastirajo temni oblaki, nato pa se pokaže jasno nebo in naš pogled seže zelo daleč.

A včasih naših misli nikakor ne moremo osredotočiti. Takrat se je dobro od dela, pisanja, problema itd. odmakniti. Dati mislim možnost, da se sprostijo in dati priložnost, da se naše najboljše domislice pojavijo same od sebe.

Kako pa vi najlažje ustvarjate - v neredu ali v urejenem prostoru?

Foto: thenewpostliterare.blogspot.com

torek, 09. junij 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zaznavanje s sluhom

Kaj slišite?
Ko opisujemo, pripovedujemo, se večinoma osredotočamo na tisto, kar vidimo. Kar vidimo, se nam zdi tudi veliko bolj zanesljivo in preverljivo.

Pogosto pa pozabimo na ostala čutila in stvari, ki jih zaznavamo, sprejemamo z njimi.

V prihodnjih tednih se bomo posvetili ostalim čutilom in poskušali razviti zaznavanje prostora, ljudi, dogajanja, stvari še na druge načine.

Zaznavanje s sluhom

Za vidom je sluh morda čutilo, ki ga najpogosteje uporabljamo, a počnemo to precej samoumevno, brez posebne pozornosti.

Zaprite oči in se najprej sprostite. Poskušajte odmisliti, kaj vidite. To je najtežji del - da nehate gledati tudi, ko imate zaprte oči.

Nato se osredotočite na to kar slišite. Morda ste doma in slišite hladilnik ali zvoke od zunaj. Morda ste v pisarni ali v parku ali v kavarni ali na vlaku. Kjerkoli že ste, poskušajte resnično prisluhniti zvokom, ki jih slišite in jih tudi opišite. Opišite kakšen je zvok, kdo ali kaj ga povzroča, opišite pa tudi, kako se ob tem zvoku počutite.

Ko opišete vse zvoke, si vzemite še pet minut, da razmislite, kako se to, kar ste slišali, razlikuje ali dopolnjuje to kar vidite.

Veselo pisanje!

Foto: skepticalob.com


petek, 05. junij 2015

Ustvarjalnost in izsiljevanje novih povezav

Kakšne povezave ste izsilili?
Danes vam bom predstavila še eno tehniko za spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in zelo prav bo prišla tudi pri ustvarjalnem pisanju.

Tehnik za spodbujanje ustvarjalnosti je precej, najbolje pri njih pa je to, da nam vsaka pokaže drugačen pristop in dobro je, da se ne držimo samo ene, temveč da preizkušamo različne.

Tokrat predstavljam tehniko izsiljevanja novih povezav. Pri tej tehniki je pomembno predvsem to, da ste odprti, da opazujete vse kar je okoli vas in skušate povezati stvari, ki nakazujejo skupne lastnosti ali pa čista nasprotja.

Prav tako lahko za rešitev problema ali vprašanja izberete naključno besedo (bodisi v slovarju, reviji, knjigi itd.) in poskušajte najti povezavo.

Enako lahko naredite npr. s hrano, ki jo v tistem trenutku jeste ali s kakšnim pregovorom. Ne omejujte se preveč in se pustite presenetite. Takrat boste največ odličnih idej. Pomembno je tudi, da vsako tehniko prilagodite sebi, da jo uporabljate na svoj način.

Izsiljevanje povezav je zabavna tehnika, ki jo lahko uporabljate pri čisto vsem, kar počnete, kadarkoli in kjerkoli. Tako jo tudi sprejmite in uporabite.

torek, 02. junij 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Z drugega zornega kota

Česa ne vidijo otroške oči?
Za današnji ustvarjalno-pisalni izziv si bom sposodila odlomek iz Kovačičevih Otroških stvari, ki smo ga obravnavali tudi pri razlagalnem eseju za maturo.

Z drugega zornega kota

Svetloba je prihajala z zaveso, ki se je vzdigovala in se spuščala v zrak. Skozi šibje sem videl visoke hrbte postav, ki se niso menile zame. Tu pa tam se je prikazala ena od belih postav. Če je bila majhna, z veliko las na vrhu, se je nisem razveselil, ker je zmeraj ostajala tam, kjer se je prikazala daleč. Dala je od sebe krik in izginila. Bila je sestra Margrit. Druga postava je imela prav tako veliko las, da sem jo kdaj zamenjal s prvo, samo bila je večja in širša. Od nje so prihajali komaj slišni šepeti, vendar se je kdaj tudi približala, se sklonila nadme, zapokala z usti kot z dišečo rožo in mi obrisala mokroto. Bila je starejša sestra Klara. Šele naslednja, ki je prišla, z rdečkastim obličjem in rumenim sijem las, je bila prava. Poznal sem jo od začetka, rožnat obraz, par modrikastih oči, slino v ustih, rumene lase. Vsak gib, vsaka ogrlica okoli golšavega vratu je bilo bolj moje kot od nje. Če je imela klobuk in tančico, ki sta ji pokrivala obraz, če je bila odeta v črno in ne v belo, sem brž odkril podobnost z njo in si jo prisvojil s preobleko vred. Lahko je bila tudi sovražna do mene, lahko me je udarila, nisem ji zameril, čeprav je bolelo. Hudo je bilo, ko me ni pogledala in se je delala, da me ne pozna in je samo kakšna stvar. Čeprav je bila v sobi, se premikala po njej in objemala kakšno stvar, se ni zmenila zame, namesto da bi se približala moji košari, in če se tudi je, se ni zaustavila pri meni, šla je zad, kjer je nisem mogel videti. Bila je popolni gospodar, ne samo nad mano, marveč nad vsemi. Obstajala je sicer še ena postava v belem. Prišla je v sobo, a po svojem vedenju ni pripadala ostalim. Bila je trda, temna, tuja. Stala je v ozadju , kot da ne more naprej. Čeprav je bila prijazna in se je nagibala nadme in sem kdaj stegnil roke tudi k njej, se me ni dotaknila, pobožala je samo mojo odejo in ostala daleč zunaj košare. (Lojze Kovačič, Otroške stvari, Knjižna zbirka Beletrina, Ljubljana 2003)

Avtor opisuje svoj pogled iz košare, v kateri je ležal kot dojenček.

Sedaj pa napišite, kako bi lahko enako situacijo doživljala njegova mama - to je tista z rdečkastim obličjem in rumenim sijem las, ki je bila prava.

Opišite njen zorni kot. Kako bi ona opisala svoje doživljanje in dogajanje v sobi.

Veselo pisanje!

Foto: mynorthwest.com