petek, 31. januar 2014

Slovenske knjižnice - arhitekturni spomeniki, 1. del

Odločila sem se, da naredim "pohod" po slovenskih knjižnicah in odkrivam njihove znamenitosti in posebnosti kot arhitekturni spomeniki.

Kriterija, ki sta me vodila pri izbori pa sta:
- arhitekturna posebnost 
- in zgodovinsko ozadje.

Tokrat prestavljam štiri meni najljubše knjižnice, vsaka s svojim posebnim čarom.

1. Semeniška knjižnica Ljubljana


Ste presenečeni? Se mi zdi, da malokdo ve, kakšne skrivnosti skriva Semenišče pri ljubljanski stolnici. To je tam, kjer hitimo mimo tržnice, po ozki uličici in vneto odklanjamo cvetje, ki nam ga ponujajo. Za pisanimi cvetovi rož, se skriva vhod v Semenišče in njegovo knjižnico. Čuvata jo dva kamnita Herkula. 








Ko boste naslednjič hiteli mimo ljubljanske tržnice, vsaj za hip postojte pred Semeniščem ali se celo pozanimajte za ogled knjižnice.









Več na spletni strani slovenia_info.







2. Narodna in univerzitetna knjižnica 

Mislim, da tukaj ni zgubljati besed. Je Plečnik in je NUK, pojem s svojo lastno osebnostjo.





Kot zanimivost morda to, da si lahko NUK, poleg blejskega gradu, ogledate v celovškem Minimundusu.

Več na spletni strani NUK-a.



3. Mestna knjižnica Kranj



Je moja domača knjižnica in zato sem morda nekoliko pristranska. Vseeno pa mislim, da je, odkar je preseljena v prenovljeno stavbo nekdanjega Globusa, ena od bolj markantnih zgradb (v Kranju) in popestritev mestnega, kulturnega in izobraževalnega življenja Kranjčanov.  






Skoraj dnevno srečevanje s knjižnico od zunaj ali znotraj, je bil tudi razlog, pravzaprav navdih, da sem začela razmišljati o knjižnicah kot arhitekturnih spomenikih.

Več na spletni strani knjižnice.





4. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Je ena večjih splošnih knjižnic, ki je svoje prostore dobila v zgodovinski stavbi Malega gradu. Navdušil me je predvsem študijski oddelek, ki bi si ga, v nekoliko manjši izvedbi, želela imeti kot domačo knjižnico. Vi ne?



Več na spletni strani knjižnice.











Pomagajte sestaviti seznam slovenskih knjižnic, ki jih odlikujeta arhitektura in zgodovina! Katero knjižnico pa bi sami dodali na seznam?

petek, 24. januar 2014

William Shakespeare: Hamlet

Vedno rada prebiram Shakespeara v prevodu Otona Župančiča. Ima pridih starinskosti in zdi se mi, da bi tako pisal Shakespeare sam, če bi pisal v slovenščini.

Hamleta sem na zadnje prebrala že nekaj časa nazaj. Priznam, da se v tem času ni prav nič spremenil. Jaz pa tudi ne. Še vedno mi je všeč.

Hamlet, kot vsa Shakespearova dramatika, je precej zapletena zgodba, predvsem zaradi jezika, ki ga mojstrsko suče od začetka do konca.

Zgodba o danskem kraljeviču, ki mu očetov duh zaupa, da ga je umoril lastni brat, in se ga odloči maščevati, vam je verjetno že dobro poznana. Vse odločitve, ki jih sprejmemo v življenju, imajo posledice, zato moramo raziskati povode za Hamletovo odločitev in kakšen posledice nosi.

Hamlet, kot kraljev sin, bi moral po očetovi smrti naslediti prestol, vsaj tako po navadi te kraljevske zadeve potekajo. Vendar pa se v zgodbi srečamo z odraslim moškim, ki ostaja kraljevič, prestol pa prevzame njegov stric Klavdij, ki se za nameček kmalu za tem poroči s Hamletovo materjo.

Že od vsega začetka nam da Hamlet vedeti, da mu nastala situacija ni všeč. Žaluje za očetom, ki ga smatra prevaranega tako s strani strica kot tudi matere. Skozi zgodbo dobimo občutek, da materi zameri, da se je poročila v tako kratkem času. Jezi se in ji očita neke vrste prešuštvo.

Čustva do strica, ki je sedaj kralj, so še ostrejša, sovražna. Ne kritizira samo tega, da se je poročil z njegovo mamo, temveč tudi in predvsem, ker je dvor, zapuščino njegovega očeta, spremenil v razvrat in pohujšanje.

Svet, v katerem živi, mu je odvraten, želi si stran, noče biti del njega, a na materino prigovarjanje ostane.

Stric se do njega vede zelo ljubeče in očetovsko. Če ne bi vedeli, da je morilec lastnega brata, se bi nam zdela marsikatera Hamletova pripomba, namenjena njemu, pretirana. A se nam njegov pravi obraz začne kazati, ko želi nadzorovati Hamleta, kaj počne, s kom se druži.

Hamletova odločitev, da maščuje očetovo smrt, zanj ni lahka. Ves čas se tudi sprašuje ali je prava. A če Hamlet le stežka sprejema avtoriteto novega kralja, se nemudoma odloči, da bo poslušal svojega očeta, pa čeprav je ta le duh.

V tistem trenutku je njegovo usoda zapečatena. Preda se občutku maščevanja in ravna v skladu z njim. Kljub dvomom, nikoli ne odstopi od zastavljenega cilja.

Na vsakem koraku bi se lahko ustavil in spremenil potek dogodkov, a ne odneha. Z vsako drugačno odločitvijo bi se lahko zgodba obrnila v drugo smer.

Na koncu Hamlet svoj cilj uresniči, a zanj žrtvuje tudi svoje življenje.


Nekaj vprašanj za poglobitev teme
Kako bi lahko Hamlet ravnal drugače in vseeno maščeval očetovo smrt?
Kakšen je Hamlet kot oseba in kakšen je svet, v katerem živi? Kdo in s katerimi besedami ponazori situacijo, ki vlada na Danskem?
Kdo so Hamletovi nasprotniki in kdo so njegovi zavezniki? Kakšno vlogo imajo eni in drugi pri razvoju dogodkov?
Opišite zaplet, vrh in razplet drame.
Kakšno vlogo ima ljubezen v zgodbi? Ima ljubezen med Hamletom in Ofelijo prihodnost? Kdo jo prepreči in zakaj?
Kako se naslovni lik razvija skozi zgodbo? Kakšen je na začetku in kakšen na koncu?
Bi bil lahko Hamletov svet drugačen, če bi sprejel drugačne odločitve? Kakšen?

Svoje odgovore lahko pošljete na literarnica@gmail.com, ker lahko nadaljujemo razpravo.

Foto: Mladinska knjiga

petek, 17. januar 2014

Dramsko delo

Za letošnji esej na maturi so izbrana štiri dramska dela, ki se v svoji sestavi precej razlikujejo od ostale proze.

Če lahko pri romanu veliko prikažemo z opisi, lahko celo povemo notranja razmišljanja likov in lahko dokaj svobodno prehajamo iz sedanjosti v preteklost in obratno ter lahko potujemo v vse zamišljene kraje, so pri dramskih delih zakonitosti drugačne.

Gre predvsem za enotnost prostora, časa in dogajanja, razdelitev, ki jo je v svoji Poetiki opredelil Aristotel in pomeni, da se en dogodek odvije na enem mestu predvidoma v 24 urah. Seveda obstajajo izjeme.

Dramska dela so sestavljena iz dejanj in prizorov in sledijo neki splošni  smernici, kjer ima dogajanje svoj zaplet, vrh in razplet.

Zaplet vedno predstavlja nek konflikt glavnega lika, vrh predstavlja trenutek, ko dogajanje doseže trenutek, ki razkrije vse okoliščine zapleta, in razplet, kjer se vsem pojasni vzrok konflikta in kjer je pravici zadoščeno.

Ker dramsko delo nima možnosti opisa in pojasnjevanja, je za dobro zgodbo zelo pomemben dober in močan dialog, nemalokrat tudi monolog posameznih osrednjih likov.

V štirih dramskih delih raziščite konflikt zgodbe, torej kaj je bil povod za zaplet in zakaj je do njega prišlo. Razmislite ali bi bilo konflikt v posameznem delu moč preprečiti. Kaj bi moral osrednji junak narediti, da bi se izognil konfliktu? Bi ravnal prav? Kateri elementi so ga privedli do točke, ko ni imel druge izbire?

Določite dogodek, ki v posameznem delu predstavlja vrh, se pravi točko, ko se začnejo stvari razjasnjevati. Razmislite, katero dejanje privede do vrha. Ga sproži glavni junak sam ali njegov nasprotnik?

In zaplet, je tragičen ali srečen? Kaj privede do enega ali drugega izida? Bi bil konec glede na okoliščine lahko drugačen?

Foto: blinksquare.com

petek, 10. januar 2014

Zakaj je pomembno spreminjati pisalne navade?

Začetek leta je čas, ki te kar sam od sebe sili prevetriti cilje ali jih sploh/na novo zastaviti. Sicer nisem navdušena nad novoletnimi zaobljubami in po navadi ne sprejemam tako enkratnih odločitev. Tokrat pa me je članek o postavljanju ciljev za 2014 spodbudil, da premislim, kako več časa nameniti pisanju.

Merilo 100 besed na dan mi že nekaj časa ne ustreza več. Dnevi ko napišem več kot to so redki, tako da sem si želela nekaj spremeniti na tem področju. Želela sem si napisati več. Ob redni službi, družini in še čem, pa je bilo to redkokdaj izvedljivo.

V članku me je presenetil podatek, da pisateljica v petnajstih minutah napiše eno stran. Zdelo se mi je pretirano in razmišljala sem ali ženska zelo hitro tipka ali pa je to zelo za lase privlečen podatek.

Časovne omejitve pri pisanju sem se vedno otepala. Ideja mi ni bila najbolj blizu, saj se mi je zdela preveč prisiljena, a informacija mi kar ni dala miru, zato sem se odločila, da ta način pisanja preizkusim. Nad izkupičkom sem bila zelo presenečena. Dejansko sem prvi dan poizkusa v petnajstih minutah napisala 303 besede, naslednji dan celo 356 besed. To je trikrat več kot moj dnevni izkupiček – 100 besed na dan. Pri čemer sem po navadi ostala, ker za več nisem imela časa.

Brez pomišljanja sem spremenila rutino. Sestavila sem cel načrt. Petnajst minut pisanja sem dodala na dnevni urnik kot enega od opravil in časovno določila ne samo trajanje pisanja temveč tudi uro, kdaj se tega lotim. In to določim za vsak dan posebej. Tako tudi bolj zavestno razmišljam o pisanju.

Ta lekcija me je privedla do spoznanja, da je pomembno, da vsake toliko časa premislimo svoje pisalne navade in razmislimo, kako bi jih lahko izboljšali. Da poskusimo novo tehniko, četudi se nam upira. Lahko nas preseneti. S spremembo tehnike lahko opazimo, da je naša storilnost na veliko višjem nivoju kot prej in da posledično napišemo več.

Za zdaj se bom držala te rutine in mogoče jo čez nekaj časa ponovno prevetrim.

Tudi vi spreminjate svoje pisalne navade ali se držite vedno iste rutine?

petek, 03. januar 2014

Človek v svetu

Po štirinajstdnevnem premoru se vračamo z novo objavo. Upam, da ste med prazniki uživali in se napolnili z novo energijo.

Objave na temo mature bodo sedaj bolj pogoste in preden se lotimo vsebinske razčlenitve posameznega dela, se bomo posvetili tematskemu sklopu letošnje mature: Človek v svetu.

Poleg del, ki jih obravnavamo za maturo, državna izpitna komisija za slovenščino določi tudi tematski sklop.

Tematski sklop predstavlja skupno točko oziroma rdečo nit, ki izbrana dela povezuje preko podobnih ali različnih vidikov.

Tematski sklop tudi že nakazuje pomembni element zgodb in tokratni kar sam od sebe v ospredje postavlja posameznika in njegovo vlogo, prostor v svetu, družbi.

Kakšna je ta vloga, boste morali izluščiti iz izbranih del.

Pri tem vam lahko pomaga nekaj opornih točki, ki jih raziščite pri naslednjem branju posameznega dela:

Protagonist – je osrednji lik zgodbe, od katerega je odvisen njen izid. Raziščite katera želja, potreba, ideal vodita glavnega junaka na njegovi poti. Kateri cilj si prizadeva doseči? Kaj ga vodi na njegovi poti? Katerih orodij se poslužuje, da bi dosegel svoj cilj? Katere vrednote ga odlikujejo? Katere lastnosti mu niso v prid? Ali doseže zastavljen cilj?

Antagonist – je nasprotnik osrednjega lika. Njegove želje, potrebe, cilji nasprotujejo vrednotam glavnega junaka. Raziščite, v čem cilj glavnega junaka nasprotuje cilju nasprotnika. Kaj z dosego cilja protagonista njegov nasprotnik izgubi? Kako antijunak postopa, da bi glavnemu junaku preprečil dosego cilja? Katerih sredstev se poslužuje? Kaj s tem pridobi? Kako ga (ne) zadovoljitev potreb zaznamuje? Ali mu uspe preprečiti, da glavni junak doseže svoj cilj? Antagonist je lahko poleg osebe tudi predmet (npr. neke vrste sveti gral, ki si ga junak želi) ali prepričanje (npr. nasprotno prepričanje osebe, ki jo želi glavni junak osvojiti).

Ljubezen glavnega junaka – po navadi je glavni junak zaljubljen ali si želi naklonjenost njemu ljube osebe. Raziščite, kako mu ta oseba pomaga na njegovi poti, pri uresničevanju in doseganju cilja, pri osebnem razvoju skozi zgodbo? Pripomore k srečnemu koncu ali ne? Glavnega junaka razočara ali uresniči njegove potrebe?

Drugi liki – v vsaki zgodbi je po navadi vrsta raznolikih likov in karakterjev. Na podoben način kot ste razčlenili motive antagonista in ljubezni glavnega junaka, raziščite tudi motive drugih oseb, ki nastopajo v zgodbi. Preverite, kakšni so njihovi motivi, da pomagajo osrednjemu liku pri doseganju njegovega cilja oziroma kako mu skušajo to preprečiti.

Na koncu za vsako osebo določite odnos do drugih oziroma njen prostor v svetu. Je to odnos posameznik proti drugim ali posameznik z drugimi?

Kakšen je vaš pogled na človeka v svetu?