torek, 29. september 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Dvojna zgodba

Življenjske zgodbe niso vedno samo črno-bele.
Koga vidite na sliki? Kakšna je njena zgodba?
Marsikdaj nam kažejo drugačen obraz, kot ga vidimo. Včasih v njih vidimo celo nekaj, kar tam sploh ni ali pa se pod drugim zornim kotom pokaže v čisto novi, drugačni luči.

Danes bomo v ustvarjalno-pisalnem izzivu odkrivali vse odtenke sive, ki se skrivajo v eni zgodbi.

Dvojna zgodba

S 350 besedami opišite zgodbo osebe, ki jo vidite na sliki. Sliko verjetno dobro poznate, zato si najprej vzemite 5 minut, da se resnično osredotočite na podrobnosti, ki jih prikazuje. 

Veselo pisanje!

Foto: mojaleta.si

petek, 25. september 2015

Pisanje in upravljanje s časom

Ste že poskusil čas bolje upravljati s pisanjem?
In obvladovanje stresa, bi lahko dodali, saj se velikokrat zgodi, da smo pod stresom ravno zato, ker nam primanjkuje časa oziroma le-tega ne znamo dobro organizirati.

Morda se vam bo današnja objava zdela nenavadna, predvsem zato ker povezujem pisanje z obvladovanjem časa. A dejstvo je, da nam lahko pisanje koristi tudi pri boljši organiziranosti in upravljanju našega časa.

V današnjem času in hitrem tempu življenja se nas veliko izgubi v raznolikosti opravkov in zadolžitev, tako doma, v šoli ali v službi. Stvari je veliko, časa pa imamo vsi vedno enako: 24 ur na dan.

Zato je marsikomu življenjsko poslanstvo najti odgovor, kako najboljše upravljati s svojim časom.

In kako nam lahko pisanja pomaga pri tem?

Pisanje je vsestransko. Pišemo lahko romane, pesmi, drame, scenarije, dnevnike... lahko pa pišemo tudi sezname. In seznami pridejo v vseh velikostih in oblikah: za nakupe, za opravke, za ideje, šolske stvari, družinske zadeve, delovne zadolžitve... Pri tem ste lahko zelo ustvarjalni. Kakšen seznam lahko tudi narišete.

Seznami in kako jih napišete sami po sebi niti niso tako zelo pomembni, pomembno je, kaj se zgodi, ko si stvari zapišemo.

In kaj se zgodi, ko si začnemo stvari zapisovati? Očitno naši možgani zapopadejo zapisane stvari veliko bolj kot če o nečem samo razmišljamo. In tukaj govorim bolj iz preučevanja osebnih izkušenj (svojih in odzivov drugih) kot iz znanstvenih raziskav o delovanju možganov, čeprav tudi te obstajajo.

Primer: Porodi se vam super ideja, odgovor ali rešitev na zadevo, s katero ste se v zadnjem času pogosto ukvarjali (najsi bodi to dopis, ki ga morate sestaviti, predmet, ki ga morate sestaviti ali ideja, kam bi šli na naslednji dopust). V tistem trenutku ste prepričani, da si boste zamisel tudi zapomnili, dokler ne boste imeli časa, da se ji posvetite, nato pa se vaše misli ponovno usmerijo k trenutni nalogi ali celo odtavajo nepovezano drugam. 

Seveda se, ko se posvetite omenjeni zadevi, spomnite le to, da ste se spomnili super ideje, ne pa tudi, kakšna je bila. 

Vedno je priročno s sabo nositi mali zvezek ali beležnico in vse te ideje, ki se nam navidezno porajajo iz nič takoj zapisati. Morda to res ni vedno mogoče, v večini primerov pa vseeno je. To sproži ne samo to, da se bomo spomnili ideje tudi kasneje, ker jo bomo lahko prebrali, temveč se je bomo spomnili, brez da bi pogledali v beležnico, zato ker nas ves vmesni čas ne bo skrbelo ali si jo bomo zapomnili. Naše misli ne bodo obremenjene s skrbjo, da si moramo nekaj zapomniti, zato si bomo lahko idejo priklicali v spomin, takrat ko jo bomo potrebovali. 

Primer: V trgovini vedno pozabite kupiti nekaj sestavin, ki vam jih je zmanjkalo, seveda kupite tudi nekaj takih, ki jih že imate. Pred odhodom v trgovino si napišite seznam stvari, ki jih potrebujete. Vzelo vam bo veliko manj časa kot pa vračanje v trgovino. In tudi privarčevali boste več.

Primer: Ste pred pomembno odločitvijo, hkrati pa ste tudi trdno prepričani, da potrebuje čas, da vsem dobro premislite, pretehtate za in proti. Prav tako čakate na primeren čas, da boste lahko o zadevi razmislili. Seveda ta čas nikoli ne pride in seveda ga nikoli ni dovolj.

V točno tistem trenutku vzemite list in pisalo in si zapišite stvari, ki si jih iz določenega izida situacije želite in stvari, ki jih nočete. Pa je - o vsem ste ravnokar dobro razmislili, samo še odločiti se morate.

Primer: Danes imate na miselnem seznamu, kar nekaj opravil, ki bi jih radi opravili. Zvečer, pred spanjem se spomnite, da ste na vsaj dve stvari pozabili. 

Zapišite si vse opravke, ki jih želite opraviti in sproti odkljukajte že opravljene. Seznam opravil vas bo skozi dan opominjal, da imate stvari za opravit, hkrati pa boste tudi bolj osredotočeni na to, da jih opravite, zato ne boste toliko zavlačevali z njimi.  Prav tako na nobenega ne boste morali pozabiti. Tako vam ne bo ostalo dodatnega dela za naslednji dan. Pazite le, da si ne zadaste tedenskega dela (2-5 opravkov bo več kot dovolj), ker ga boste v enem dnevu težko uresničili in tako na koncu opravili veliko manj kot bi lahko.

Primer: Poizkusite si stvari zapisovati vsaj en teden in nato prevetrite učinkovitost opravljenih stvari in upravljanje s časom.

Zgoraj so našteti le nekateri primeri, pisanje seznamov lahko uporabit čisto pri vsem. Preizkusite različne možnosti. 

S časom po navadi ne znamo upravljati prav zato, ker se izgubljamo v naših mislih in razmišljanju, namesto da bi se nečemu posvetili za nekaj minut in s stvarjo tako opravili. Tako pa zavlačujemo in se sekiramo in nepovezano tavamo od ene možnosti do druge, ne da bi se ji posvetili in preverili ali se v njej skriva tudi morebitna rešitev našim težavam. 

Bolj osredotočeno razmišljanje nam prihrani precej časa in najlažje ga dosežemo, če si stvari sproti zapisujemo.

Foto: srce-me-povezuje.si

torek, 22. september 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Pregled besedila

Če ste ustvarjalno-pisalnim izzivom sledili redno ali 
Popravki besedila niso vedno slaba stvar.
pa samo občasno, se vam je v zadnjih tednih nabralo kar veliko teksta, različnih zgodb, junakov in verjetno kopica novih idej.

Današnji izziv bo drugačen in vas bo dregnil tam, kjer niste pričakovali.  Včasih samo napisati besedilo ni dovolj, včasih (skoraj vedno :)), četudi gre za kratek tekst, ga je treba ponovno pregledati.

In najboljše "oči" so "spočite oči", kar pomeni, da besedila nekaj časa niste brali, zato bo eden izmed prejšnjih ustvarjalno-pisalnih izzivov ravno pravšnji za to vajo.

Pregled besedila

Za pregled vzemite besedilo, ki ga vsaj nekaj dni niste pogledali. Morda takšnega, ki se ga niti ne spomnite, da ste ga napisali.

Besedilo preberite na glas. Na ta način boste čisto drugače doživeli tekst, kot če bi ga prebrali po tiho. Ste opazili, da se določene besede ponavljajo, da so nekatere povedi predolge ali da so stavki togi in nepovezani? Pozornosti ne posvečajte preveč slovnični pravilnosti, temveč samemu besedilu: besede, ki se prevečkrat ponavljajo, poskusite zamenjati s sopomenkami, predolge povedi poskušajte skrajšati ali pa poskusite del besedila, ki ne deluje s celoto, odstraniti iz teksta. Besedilo nato prepišite in ga ponovno preberite na glas. Kako zveni sedaj?

Zapomnite si, da pri tej vaji ni pomembno vrednotenje ali ocenjevanje besedila, prav tako ne gre zato, ker ali je prvotno besedilo slabše od predelanega, samo drugačno. 

Foto: sl.wikipedia.org


petek, 18. september 2015

Tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti: Pisanje scenarija

Napišite scenerije možnih rešitev.
Nekaj tehnik za spodbujanje ustvarjalnosti in ustvarjalnega razmišljanja smo na Literarnici že predstavili.


Danes se bomo posvetiti še eni - pisanju scenarijev.

Sicer se na tem mestu dejanskega scenarija ne bomo učili pisati, bomo pa uporabili nekaj elementov te tehnike, ki nam bodo prišle prav pri reševanju zastavljenega problema oziroma pri iskanju rešitev.

Pri tej tehniki izhajamo iz trenutne situacije ali problema, ki jo/ga želimo rešiti. Ne osredotočamo se na samo rešitev, temveč na različne načine, s katerimi bi prišli do želenih rezultatov.

Kot pri vseh tehnikah za spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja, je tudi tukaj pomembno, da se ne omejujete s pravimi ali napačnimi odgovori, temveč pozornost posvetite izključno iskanju različnih načinov, da dosežete želene rešitve.

Kot je pri pisanju zgodbe vse mogoče, naj bo tudi pri pisanju vašega scenarija vse mogoče. Ne zavrzite potencialno dobre ideje samo zato, ker se vam bo zdela nora ali prismuknjena. Časa za izločanje idej bo dovolj kasneje. Najprej si dajte priložnost ustvariti vse možne scenarije, ki se jih spomnite. 

Ko boste imeli napisane različne zgodbe, dajte idejam nekaj časa, jih dajte za nekaj časa na stran. 

Tako, veliko različnih idej že imate, kako bi prišli do rešitve. Sedaj vas čaka še postopek izbrati pravo oziroma tisto, ki vam najbolj ustreza. Pri tem si lahko pomagate s postopki inkubacije, evalvacije in implementacije, ki smo jih opisali pri tehniki viharjenja možganov

Foto: shejustwrites.net


torek, 15. september 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Deževen dan

Kakšen je vaš deževen dan?
Na naših koncih sicer že sije sonce, a nas je dva dni pošteno namakalo in ponavadi smo navajeni, da se nad dežjem pritožujemo. Mene dež, njegovo šumenje in pršenje, pomirja. In rada mu prisluhnem. Prav tako me ne moti vedno, da me lahko tudi pošteno premoči.

Torej, z današnjim izzivom se bomo posvetili dežju in njegovemu prijetnemu zvoku. Ste pripravljeni?

Deževen dan

Najprej se poskusite spomniti čim več opisov, ki jih uporabljamo za dež oziroma za deževanje.

Nato pa s 150 besedami in z naštetimi opisi dežja pričarajte pravi deževni dan, z vsemi šumi in zvoki, ki jih dež ustvarja.

Veselo pisanje!

Foto: regionalnaobala.si

ponedeljek, 14. september 2015

September je ponovno čas za Pesniško olimpijado

Mladi pesniški upi, do 16. oktobra je čas, da svoje pesmi prijavite na že 16. Pesniška olimpijado. 


Novembra se bodo na Koroškem spet srečali sveži mladi pesniški glasovi s cele Slovenije in iz zamejstva, ki se jim bodo tokrat pridružili tudi udeleženci petega osnovnošolskega natečaja za najboljšo pesem Mlada pesniška olimpijada in udeleženci 2. fotografskega natečaja #fotopoezija.

Več informacij najdete tukaj.




petek, 11. september 2015

Pisanje in osredotočenost

Pisana beseda zaenkrat še ni hieroglif.
Poslužujmo se je večkrat in lažje se bomo osredotočili.
Pozitivnih učinkov ustvarjalnosti in pisanja ne zmanjka.

Danes se želim posvetiti posebnemu vidiku koristnosti pisanja - osredotočenost. Seveda je pri tem pomembno poudariti, da gre predvsem za ročno pisanje, s pisalom na papir, (lahko to imenujemo že klasično pisanje?), ki ima veliko večji učinek kot preprosto tipkanje. V roki držati pisalo in zapisovati črke eno za drugo veliko bolj stimulira povezavo med roko in možgani, ki so center našega uma, razmišljanja in ustvarjalnosti.

Glede na to da je september in da se je že pričelo novo šolsko leto, se mi zdi govoriti o pozitivnih vplivih pisanja na osredotočenost še toliko bolj primerno.

Veliko učencev, dijakov, (tudi mnogo odraslih) ima težave osredotočiti se na učenje, poslušanje, na snov, šolska pravila itd. Večina nas ima težave z osredotočenostjo, ko nam zadeva ni pri srcu ali ko bi v tistem trenutku raje delali nekaj drugega. Ker se stvari ne moremo ali ne želimo posvetiti, to povzroči, da nam misli začnejo tavati, da begamo od ene teme na drugo, kar pa se lahko kmalu pokaže tudi fizično na telesu, z nemirnim presedanjem, z različnimi tresljaji rok ali nog in podobno. 

S pisanjem lahko dosežemo, da se lahko lažje osredotočimo, z zapisovanjem lažje sledimo snovi (in si med tem tudi marsikaj zapomnimo), da umirimo naše misli in se posvetimo samo eni stvari naenkrat. Med pisanjem se moramo namreč osredotočiti tako na samo pisanje, da pišemo črke, besede itd, da držimo pisalo, kot tudi na tisto, o čemer bomo pisali. Ko lahko odmislimo vse ostale dražljaje, se osredotočijo tudi naše misli. 

Prepričana sem, da bi morali več pozornosti ustvarjalnemu pisanju namenjati že v vrtcih in šolah. S tem bi učenci, ne le izboljšali besedni zaklad, gojili domišljijo, temveč spodbujali in krepili spomin, osredotočenost, usmerjenost, izboljšali učenje in pomnjenje ter navsezadnje zabavo. Ko pustimo otrokom v šolskem okolju, da imajo priložnost pisati tudi brez ocenjevanja in popravljanja, jim pustimo, da vklopijo vsa svoja čutila, svojo domišljijo in se pisanju popolnoma posvetijo. 

Takoj ko se otrok začne spraševati, o čem bi pisal, ali bo njegov tekst v redu, koliko napak bo naredil itd., mu ne samo vcepljamo strah in dvom v lastne spodobnosti, temveč tudi odvračamo njegovo pozornost od stvari, ki so v tistem trenutku pomembne (npr. poslušanju snovi). 

Učitelji, ki težko motivirajo učence, da so med poukom zbrani (z večjim številom učencev v razredu je že tako zahtevno), bi lahko namesto raznoraznih ukrepov in opominov, otroke motivirali s pisanjem, bodisi z vajo ustvarjalnega pisanja, bodisi z enostavnim prepisom besedila. Naloga lahko traja pet ali deset minut, toliko da se da otroku priložnost, da zbere svoje mislim, s tem da se ga odvrne od raztresenosti, nemirnosti, s čimer moti pouk. Nekaj primerov zanimivih ustvarjalnih vaj pisanja lahko najdete tukaj.

Najboljša stvar pa je, da s spodbujanjem ustvarjalnega pisanja ne krepimo samo besedno in govorno izražanje, temveč koristi pisanja prinašajo pozitivne rezultate tudi na drugih področjih in pri drugih predmetih, saj so koristi pisanja (spomin, osredotočenost, lažje učenje itd.) uporabni prav povsod ne samo pri jeziku.

Pravzaprav vsakomur, ki ima težavo osredotočiti se, bi zelo pomagalo pisanje. Pa četudi to pomeni, da si na sestanku vsebino zapisuje na list papirja.

Foto: seattleseconds.wordpres.com

torek, 08. september 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Metulj

V danajšnem ustvarjalno-pisalnem izzivu
lahko postanete metulj.
Danes je tako čudovit dan, ravno pravšnji, da se poleg dela predamo majnjšim sanjarijam. Vsaj mene je za hip odneslo, ko sta mi družbo delala beli metuljček in čebela, ki sta obirala mojo baziliko. Bo nastal bazilikin med? Ali pa metuljev? 

Začela sem razmišljati o metuljih. Kako krasna bitja so. Ob tem sem se spomnila na izjavo nekega kitajskega filozofa (Čuang Ce), ki je sanjal, da je bil metulj. Zadevo sem preverila in tukaj je današnji ustvarjalno-pisalni izziv.

Metulj

"Nekoč sem jaz, Čuang Ce , sanjal, da sem metulj, ki frfota sem ter tja, v skladu z metuljevimi nameni in cilji. Zavedal sem se le, kako sledim svojim željam metulja, ne pa svoji človeški osebnosti.
Nenadoma sem se prebudil in se ovedel, da ležim, spet kot stari jaz. Zdaj pa ne vem, ali sem človek, ki sanja, da je bil metulj, ali sem metulj, ki sanja, da je človek. Človek in metulj imata zagotovo nekaj skupnega."

V 350 besedah opišite izkušnjo, da ste se zbudili kot metulj.

Veselo pisanje! 

Foto: 

petek, 04. september 2015

5 razlogov zakaj pisati dnevnik

Zakaj pisati dnevnik?
O pozitivnih učinkih pisanja sem že veliko pisala. Praktično o tem pišem, vsakič z drugega zornega kota, vsak teden. A teme zakaj pisati osebni dnevnik se že nekaj časa izogibam. Pretežno zato, ker splošno prepričanje pravi, da je pisanje dnevnika bolj ženska reč, kjer pišemo o raznih dekliških neumnosti.

Sama pa pisanje dnevnika ne želim omejiti tako ozko. Dnevnik lahko piše kdorkoli, saj ni nujno, da predstavlja izliv čustev in raznovrstnih traparij. Temo, kako nam pisanje dnevnika lahko koristi pri pisanju, sem tudi že načela, a danes se bomo posvetili bolj vsakodnevnim in življenskim razlogom zakaj pisati dnevnik.

Pisanje dnevnika je tesno povezano s pisanjem samim. Samo pisanje ima številne koristi. Tako se med pisanjem vključi naša leva polovica možganov, ki je bolj analitična, to pa daje prosto pot desni polovici, ki ima tako med pisanjem vso svobodo, da ustvarja, išče ustvarjalne rešitve ali pa preprosto napaja našo ustvarjalnost. To pa je dobro, zato ker lahko med pisanjem rešujemo probleme, ki se tičejo drugih področij.

A dejstvo je, da si ne želi vsakdo pisati, zato je lahko za marsikoga  pisanje dnevnika veliko bolj sprejemljiva in obvladljiva izbira.

Stvar ni v tem, da pišemo dnevnik, temveč da pišemo, učinki pa so enaki kot če bi pisali cele romane. Predvsem pa nam pisanje dnevnika lahko koristi na vseh področjih našega življenja:

Pisanje dnevnika zahteva disciplino. Usedite se vsak dan in pišite 20 minut. To zahteva disciplino in disciplina s časoma postane nalezljiva, tako da kmalu postanete bolj disciplinirani tudi pri drugih opravilih.

Pisanje dnevnika spodbuja osredotočenje. Pisanje dnevnika lahko pomaga osebam, ki se s težavo osredotočajo na stvari, ki jih morajo opraviti - kaj narediti in kako to storiti. Pri pisanju pa moramo biti osredotočeni, če na nič drugega nato, da držimo pisalo v rokah in pišemo. Velikokrat pa se pri pisanju osredotočamo tudi na to, o čem bomo pisali in kako bomo to zapisali.

Pisanje dnevnika krepi spomin. Lahko imamo še tako dober spomin, se nam lahko zgodi, da na kaj pozabimo. Ko si nekaj zapišemo, se nam to veliko bolj utrdi v naših mislih in si to kasneje tudi lažje prikličemo v spomin, ne da bi morali pogledati, kaj smo si zapisali. Zapisane misli so kot kopija idej in zamisli, ki se nam porajajo.

Pisanje dnevnika spodbuja komunikacijske veščine. Nismo vsi zelo vešči govorci. Ne znamo vedno ustno izraziti naše misli, da nas bi drugi razumeli, kot si želimo. Pisanje nam pomaga, da se začnemo, najprej v pisni obliki, nato pa tudi v govorni, veliko bolje, jasneje in razumljiveje izražati.

Pisanje dnevnika spodbuja doseganje zastavljenih ciljev. Ljudje smo bitja, ki si marsikaj želimo, o tem veliko govorimo, a nato le malokdaj to resnično uresničimo. Zelo radi imamo tudi izgovore. Z njimi opravičujemo našo nedejavnost. A tako kot pri krepitvi spomina, nam pisana beseda pomaga, da na zapisane cilje nikakor ne pozabimo. Ko svoje želje in cilje zapišemo, dobijo bolj konkretno, bolj realno obliko. Enkrat ko jih zapišemo, jih zapišejo tudi naši možgani, to pa pomeni, da jih ne bomo kar tako pozabili in ker nas bo misel na naše cilje ves čas dražila, je veliko bolj verjetno, da jih bomo tudi uresničili.

Kakšni pa so vaši razlogi, da pišete dnevnik?

Foto: fantasticna.com





torek, 01. september 2015

Ustvarjalno-pisalni izziv: Prvi šolski dan

Kakšni so bili vaši dnevi v šoli?
Teden je naokoli in ponovno smo pri ustvarjalno-pisalnem izzivu. Posvečen bo današnjemu dnevu - prvemu šolskemu dnevu. Precej očitno, kajne? A vseeno je lahko povod za številne zanimive zgodbe.

Pri nas prvi šolski dan, pravzaprav noben šolski dan ni vesel dan. Naš drugošolec ni navdušen. Se premalo igrajo in razumem njegovo stisko, glede na to da mu doma pustimo, da izživlja svojo domišljijo in raznovrstne domislice. Poleg tega je sposoben tudi 24 ur na dan govoriti in govoriti in natančno razložiti vse svoje zamisli in pogruntavščine. Verjamem, da v šole nima ravno priložnosti biti on.

Prvi šolski dan

Jaka je drugošolec, ki mu šola ni všeč. Po dveh mesecih počitnic se noče vrniti v šolske klopi. Šola je beda!

S 350 besedami opišite, kaj vse se Jaka domisli, da bi se izognil šoli. Mu katera od domislic uspe?

Veselo ustvarjalno pisanje!

Foto: prezihovvoranc.si