torek, 29. januar 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vrtavka

Vrtavke so mi všeč. Doma jih imamo kar nekaj. So različnih oblik, barv in velikosti.

Navdihuje me njihova preprostost in zmožnost vrteti se tudi po nekaj minut. Vedno znova se sprašujem in čudim, kako je to mogoče doseči le z ustrezno obliko.

Vrtavka je že zelo stara igrača, ki navdušuje otroke vseh starosti že več stoletij. Zaradi sposobnosti enakomernega vrtenja pa nekateri za to posebej oblikovanim vrtavkam pripisujejo tudi čarobne lastnosti kot je napovedovanje usode.


Vrtavka, ki ste jo zavrteli, se vrti v enakomernih zasukih. Nenadoma pa se vrtavka prične nenavadno vrteti in prekucavati. Kaj je povzročilo takšno reakcijo?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!



petek, 25. januar 2019

Kako prepoznaš prijatelja?

Prijateljstvo je zakomplicirana stvar. 
 
Prijatelji predstavljajo naše prve socialne stike izven domačega okolja in ponavadi vzbudijo tudi prve dileme o samem prijateljstvu, predvsem pa nov pogled in dojemanje sebe kot smo bili do takrat vajeni. 

Otroci načeloma z lahkoto navezujejo prijateljstva in kaj kmalu spoznajo, da ta niso vedno samo prijetna. Otrok lahko drugemu igračo iztrga iz rok, ga tepe ali poriva. Spet drugič mu igrače nosi in radostno podarja, ga brani pred napadi drugimi.

Na tak način se naša v malo drugačnih izvedbah odvijajo v vsaki fazi našega življenja in verjetno se kdaj pa kdaj znova sprašujemo, kako prepoznaš prijatelja.

Slikanico Leni in Čivk smo s fanti brali, ko sta bila majhna. Pred kratkim smo ponovno poprijeli zanjo, tokrat v obrnjenih vlogah. Mlajši, ki bi raje uganjal norčije kot bral, ima rajši krajša besedila. Nekaj obvladljivega mu predstavlja motivacijo za branje in se tega celo loti z navdušenjem. 

Torej, kdo je prijatelj? 

Ravno te otroške dileme, ki so tako zgodaj še posebej občutljive, naslavlja Leni in Čivk.

Leni je otožen, ker nima nikogar. Rad bi z nekom delil svoj čas. Rad bi se z nekom igral. Domisli se, da bo oddal oglas, da išče prijatelja. Skrbno načrtuje kam, na katero višino ga bo pripel, da ga prijatelj ne bi slučajno zgrešil.

torek, 22. januar 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ključ

Danes bomo odklepali skrivnosti. Včasih so te prijetne, včasih pa se jih nekoliko bojimo, ker ne vemo, kaj nam bodo razkrile. Mogoče pa potrebujemo le pravi ključ?


Najdete ključ. Sedaj morate najti še ključavnico, ki jo odklepa. Kje se nahaja? Kaj odklepa?  V kakšen skrivnosti vas prepusti?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 18. januar 2019

Pomembnost pisanja

Rada imam besede. Tiste brane in tudi tiste napisane. Zato se mi zdi pomembno spodbujati ne le branja, temveč tudi pisanje.

Če nismo pisatelji, potem se nam zdi, da tudi ne pišemo, a pisanje ni samo tisto, iz katerega nastane knjiga. 

Besede me navdušujejo tudi zato, ker imajo veliko moč. Z malo njih lahko povemo veliko. Lahko pa se tudi razpišemo in besedilo nima ne repa ne glave.

In če besede izbiramo premišljeno, lahko ustavimo čudovita sporočila, ne samo zgodbe, ob katerih se nam topi srce in solzijo oči. Tudi v drugih vrstah besedil lahko z besedami veliko dosežemo. Da ganemo ali razjezimo, da omrežimo ali razžalostimo.

Že z malimi spremembami lahko popolnoma spremenimo jasnost in sporočilnost besedila, ki bo pritegnilo, ki bo bralcu dalo nov uvid ali spoznanje, ki mu bo dalo razmišljati. Z nekaj nepazljivosti ali površnosti pa ga bo pustilo povsem hladnega. 

In kako lahko vadimo pisanje?

torek, 15. januar 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Čez drn in strn

Slovenščina je lep jezik. V letih in desetletjih in stoletjih je sicer izgubila besede, ki v sodobnem času zvenijo arhaično, a meni so še vedno zelo ljube kot na primer uk, kreniti, drn in strn, da naštejem samo nekatere.

Še vedno jih lahko pogosto slišimo v otroških ljudskih pesmicah ali beremo v delih starejšega kova. Pa sploh še vemo, kaj pomenijo?


Tečete čez drn in strn. Opišite, čez kakšno pokrajino in teren tečete.

Na voljo imate 250 besed

Veselo pisanje!

petek, 11. januar 2019

Spodbujanje knjig, ne le branja

Eden mojih najljubših prostorov so knjigarne. Združujejo vse, kar mi je ljubo in me navdihuje -
knjige za branje in bloke, zvezke ter različna pisala za pisanje.

Še ne dolgo nazaj so bile knjigarne glavne promotorke knjig. Nudile so prijetne kotičke, kjer se je bralec lahko družil s knjigo, ki mu je pritegnila pozornost. Še knjižnice niso dale toliko poudarka promociji knjig. 

Če se je že kaj promoviralo, potem je bilo to branje in bralna pismenost. Knjige, dejanske nosilke branja, pa so bile velikokrat samoumevne. 

Študij francoščine mi je omogočal, da sem promocijo knjige doživela že med srednješolskimi in študentskimi leti v enem najlepših (zame) mest na svetu. Že leta nazaj, počasi bom lahko štela v desetletjih, je sprehod po Parizu predstavljal ne samo arhitekturno, zgodovinsko in kulturno doživetje, na ulicah mesta je bil obiskovalec odet v literarno vzdušje. Pa ne govorim o knjigarnah, ki so se razprostirale v več nadstropjih ali bouquinistih, ki so prava pariška znamenitost sami po sebi.

torek, 08. januar 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kovček

Prvi ustvarjalno-pisalni izziv v novem letu bomo namenili kovčku. Pa tu ni mišljena vsa prtljaga, ki ste jo prinesli iz ali pustili v starem letu, temveč se bomo posvetili skrivnostim, ki jih kovček, star, nov, obrabljen, starinski, babičin, potovalni, vojaški..., lahko nosi v sebi.


Pred vami je kovček. Opišite, kakšen je in kje oz od koga ste ga dobili. Ko ga odprete, vas v njem pričaka...

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 04. januar 2019

Literarničino branje 2018

Začetek leta je dober čas za pregled opravljenega leta. Pregled bralnega seznama je lahko dobro izhodišče.

Vsaka nova knjiga bralcu odstira neverjetno potovanje v misli, občutke in dogodke likov, čeprav izmišljenih, z zelo človeškimi in resničnimi dilemami, bolečinami in izzivi. 

Branje nas ponese na preizkušnjo lastnih vrednot in prepričanj. Ta gotovo lahko preizprašujemo skozi dela italijanskih avtoric, ki so me v  2018 navdušile, na bralnem seznamu pa me čaka neapeljski cikel Elene Ferrrante. V njihovih delih se zrcali sijaj in poezija italijanskega jezika, nemalokrat grobo vulgarnega, ki bralca dodobra prežveči in ga zavrže ali pa ga osupne, da se ne more premakniti

Seveda nisem mogla mimo Cankrajevega leta in tega, da ponovno posežem po vsaj enem njegovem delu. Moje življenje se je ponudilo samo od sebe, združen s sodobno stripovsko verzijo je osvetlilo dve gledišči Cankarjevega življenja. 

Ne gre spregledati nekaj novosti. Med njimi je bila tokrat briljantna filozofska kriminalka Medsočje, v kateri se avtor z bralcem poigra na presenetljive načine in ga spretno vodi za nos do konca. Ne gre toliko za iskanje morilca, kot pri klasični kriminalki, bolj za odstiranje resnice.