Esej je polliterarna zvrst, ki ima svoje značilnosti.
Zakaj polliterarna zvrst? Ker je oseben, njegov slog je lahko umetniški, hkrati pa je po tematiki bližje razpravi.
Za začetnika eseja, kot samostojne zvrsti, velja Michel de Montaigne (1533-1592), ki se je proti koncu svojega življenja odmaknil v okrilje družinskega dvorca, v samoto bogate knjižnice, ki mu jo je zapustil oče.
Ob prebiranju knjig je razmišljal o različnih temah. Prebrano je osvetlil z lastnimi izkušnjami in tako prebranemu dodal osebno noto, lastne vtise, razmišljanja o temi, ki jo je obravnaval z različnih strani, sproti raziskoval in odkrival ter podajal subjektivne odgovore.
Te zapise je Montaigne poimenoval essais - francosko poskus. Poskus odkrivanja samega sebe skozi odkrivanje teme, osebnega pristopa in opredeljevanja do obravnavane teme.
Esej pa ni le skupek idej, misli in mnenj avtorja, saj se esejist vedno opredeljuje do izbrane teme na podlagi preverjenih dejstev oziroma podatkov.
Esej je tudi polemičen. Avtor lahko v svojem razmišljanju o tematiki menja mnenja, ki si lahko v besedilu tudi nasprotujejo, saj njegovo razmišljanje temelji na odkrivanju novih dejstev, novih odgovorov in tudi novih problemov, ki jih nato zagovarja ali pa tudi ne. Z novimi spoznanji o temi lahko tako prej zagovarjanemu mnenju v nadaljevanju nasprotuje.
Montaigne je v svojih esejih uporabljal veliko citatov, npr. Horaca, Properca, Anakreona in drugih, s pomočjo katerih je utemeljeval svoja mnenja oziroma na podlagi katerih je svoje mnenje šele oblikoval.
Še najbolje značilnosti eseja opiše Montaigne sam: "Kot sem ustvaril svojo knjigo, tako je tudi knjiga ustvarila mene."
Esejistično obliko je po Montaigneu prvi prevzel Francis Bacon (1561-1626), angleški filozof, ki je eseju pridal svoj slog, tako imenovan znanstveni esej, ki je osebno stališče do problema, nadomestil z racionalnim opazovanjem in logičnim sklepanjem.
Ta oblika eseja se je uveljavila tudi pri nas in je podlaga za maturitetni esej.
Kaj pa vi mislite o eseju? Ste se že izurili v pisanju eseja?
Literarnica ponuja razmišljanja, orodja, vire in nasvete o ustvarjalnem pisanju, spodbujanju ustvarjalnega razmišljanja in si prizadeva za širjenje bralne in pisalne kulture.
torek, 22. januar 2013
sreda, 2. januar 2013
Priprave na esej
Preden se lotite pisanja eseja, je priporočljivo, če ne celo nujno, da se nanj dobro pripravite. Priprave pa v prvi vrsti zajemajo branje. Veliko branja!
Vam priprave ne dišijo več? Brez skrbi, z nekaj dobre volje je lahko branje tudi zabavno. Predvsem pa vam bo celotni proces priprav vzel veliko manj časa, kot boste na začetku mislili.
Za maturo 2013 sta bili izbrani deli Pomladni dan Cirila Kosmača in Konje krast norveškega avtorja Pera Pettersona.
Najprej obe deli preberite. V tej prvi fazi vam še ni treba razmišljati, kaj in zakaj ali kako sta avtorja pisala, o slogovnih elementih, tematiki itd. Na koncu lahko vsebino obeh del strnete v kratko obnovo ali napišete povzetek.
Če se vam med branjem preveč "vsiljujejo" lastne misli in ideje, se lahko takoj lotite druge faze, ki zajema vodenje tako imenovanega dnevnika branja, ko si med branjem zapisujete lastna razmišljanja o prebranem, pisateljve misli, ki se vam še posebej zasidrajo v spomin, vaša občutja o prebranem in tudi vse misli, ki se vam ob branju utrnejo pa na videz nimajo nobene povezave s prebrano vsebino.
Priporočljivo je tudi, da razen omenjenih del, še ne raziskujete ozadja napisanih del, obdobja, življenja pisateljev itd. Naj bodo vaše misli le vaše. Naj izhajajo iz vašega doživljanja obeh romanov, ne da bi se vam vsiljevala priučena literarna kritika.
V tretji fazi - da, to pomeni tudi tretje branje, se lotite poglobljenega, razčlenjujočega branja. Tokrat imejte v mislih tudi izbran tematski sklop: Otroci in starši. Osredotočite se na njihove odnose, kako so prikazani v posameznem romanu, nato primerjajte te odnose v obeh delih. V svojem raziskovanju zajemite vse odnose, ne le tistih osrednjega lika, temveč tudi vseh ostalih.
V četrti fazi se lahko posvetite širšemu raziskovanju del. To pomeni, da preberete avtorjeva življenjepisa, deli umestite v ustrezno literarno obdobje, preučite zgodovisnko ozadje, v katerem sta deli nastali ter to novo pridobljeno znanje povežite z že usvojeno literarno teorijo, ki ste jo obravnavali pri pouku.
Se sliši zapleteno? Verjemite, da ni. Res pa je, da takšne priprave od vas terjajo nekaj vztrajnosti in zavzetosti.
Vam priprave ne dišijo več? Brez skrbi, z nekaj dobre volje je lahko branje tudi zabavno. Predvsem pa vam bo celotni proces priprav vzel veliko manj časa, kot boste na začetku mislili.
Za maturo 2013 sta bili izbrani deli Pomladni dan Cirila Kosmača in Konje krast norveškega avtorja Pera Pettersona.
Najprej obe deli preberite. V tej prvi fazi vam še ni treba razmišljati, kaj in zakaj ali kako sta avtorja pisala, o slogovnih elementih, tematiki itd. Na koncu lahko vsebino obeh del strnete v kratko obnovo ali napišete povzetek.
Če se vam med branjem preveč "vsiljujejo" lastne misli in ideje, se lahko takoj lotite druge faze, ki zajema vodenje tako imenovanega dnevnika branja, ko si med branjem zapisujete lastna razmišljanja o prebranem, pisateljve misli, ki se vam še posebej zasidrajo v spomin, vaša občutja o prebranem in tudi vse misli, ki se vam ob branju utrnejo pa na videz nimajo nobene povezave s prebrano vsebino.
Priporočljivo je tudi, da razen omenjenih del, še ne raziskujete ozadja napisanih del, obdobja, življenja pisateljev itd. Naj bodo vaše misli le vaše. Naj izhajajo iz vašega doživljanja obeh romanov, ne da bi se vam vsiljevala priučena literarna kritika.
V tretji fazi - da, to pomeni tudi tretje branje, se lotite poglobljenega, razčlenjujočega branja. Tokrat imejte v mislih tudi izbran tematski sklop: Otroci in starši. Osredotočite se na njihove odnose, kako so prikazani v posameznem romanu, nato primerjajte te odnose v obeh delih. V svojem raziskovanju zajemite vse odnose, ne le tistih osrednjega lika, temveč tudi vseh ostalih.
V četrti fazi se lahko posvetite širšemu raziskovanju del. To pomeni, da preberete avtorjeva življenjepisa, deli umestite v ustrezno literarno obdobje, preučite zgodovisnko ozadje, v katerem sta deli nastali ter to novo pridobljeno znanje povežite z že usvojeno literarno teorijo, ki ste jo obravnavali pri pouku.
Se sliši zapleteno? Verjemite, da ni. Res pa je, da takšne priprave od vas terjajo nekaj vztrajnosti in zavzetosti.
Naročite se na:
Objave (Atom)