nedelja, 02. december 2018

Zakaj je pomembno branje dobro utrditi

Branje je pomembno. Znati brati. Znati razumeti prebrano. Brati za pridobivanje novega znanja in brati za zabavo, v prostem času. Branje v vseh oblikah je pomembno. 

Spodbujanje branja, bralne pismenosti, kulture je prav tako zelo pomembno. A pogosto, celo vedno, spodbujanje bralne kulture zakrije pravi vzrok, zakaj ljudje, že kot otroci ne berejo radi.

Branje se mi tako zdi pomembno predvsem z vidika učenja. Če pogledamo v luči, da vsi ljudje rajši počnemo stvari, ki so nam zanimive, se teh stvari tudi lažje učimo, potem branje in predvsem učenje branja ni nobena izjema. Tisti otroci, ki se brati hitreje ali z lahkoto naučijo, bodo raje brali. Po drugi strani pa otroci, ki jim gre učenje branja težje od rok, nad samim branjem ne bodo navdušeni in se ga bodo izogibali. 

Ne gre le zato, da spodbujamo dobre bralne navade ali da jih otroci, ki ne berejo radi, nimajo ali jih nočejo razviti. Stvari so za nekatere otroke veliko bolj zapletene. 

Pri svojem delu se srečujem z otroki, ki jim branje ne gre dobro od rok. Razlogi so različni. Po eni strani so to lahko dokaj preprosti razlogi, da se enostavno brati učijo bolj počasi, zanj potrebujejo več vaje. Končni rezultat je ponavadi enak, kot če bi se brati naučili sami ali hitro - berejo tekoče, večina jih lahko razvije branje tudi kot navado.

Potem pa so tu otroci, za katere zaradi različnih, večinoma fizičnih omejitev, učenje branja ni tako enostavno. Jim predstavlja celo napor in posledično jim branje ni zelo pri srcu. Večinoma ravno nasprotno, branje jim ni všeč in se ga branijo.

Ti otroci potrebujejo veliko več kot samo vajo. Ponavadi se pokaže, da imajo težave z vidom. Pri tem težave niti ne predstavlja tako slab vid, kot astigmatizem, ki je v zelo preprostem jeziku težava vida, ko se svetloba ne lomi enakomerno. To pomeni, da oseba z astigmatizmom ravne linije vidi popačeno oz. kot da se v določenih delih lomijo. To je s stališča branja zelo pomembno, saj otrok, zaradi drugačnega lomljenja svetlobe črke niti ne prepozna ali jo zamenja za drugo. 

Pogosto so lahko razlog za težave pri učenju branja tudi slabši sluh. Pri učenju branja je zelo pomembno glasno branje, ko otrok hkrati gleda črke - jih bere - in sliši. Tako se nauči besede prepoznavati, kar omogoča hitrejše branje. Otroci, ki imajo težave s sluhom te povezave ne morejo narediti ali naredijo napačno, tako da se navadijo, da na napačno izgovorjavo določenih besed.

Tu so potem še razne težave zamenjave črk, kot so izgovorjava e namesto a, d, namesto t ali nerazločevanje med b in d, n namesto m, f namesto k in obratno. Teh kombinacij je lahko veliko in se lahko razlikujejo od otroka do otroka. Povezane so predvsem s pravilno izgovorjavo. Pri tem ne gre toliko, da otrok ne bi prepoznal črke kot znaka, le pravilne izgovorjave še ni usvojil.

To so sicer težave, ki se jih s časoma in veliko vaje popravi, a otroka vseeno odvračajo od branja, ki jim zaradi tega ni prijetno.

Veliko bolj kompleksne so motnje kot je disleksija, saj so pri njej težave pri branju tudi nevrološko pogojene. To je tudi področje raziskovanja težav branja za strokovnjake na tem področju in presegajo učenje branja učnega procesa.

Nenazadnje pa so pogoste tudi težave koncentracije. Otroci, ki se težje osredotočijo na stvari imajo pogosto tudi pri branju nekaj težav. Samega branja se lahko hitro naučijo, a slabše razumejo prebrano. 

Ne glede s katero težavo se otroci soočajo, pri njih z učenjem branja ne moremo hiteti, kar pa se v šoli pogosto zgodi, ker je treba slediti učnemu načrtu. Dati in posvetiti jim moramo več časa, da pridejo na stopnjo otrok, ki se branja naučijo hitro. Gotovo so tega sposobni. Prav tako se je pri njih treba poslužiti drugačnih pristopov k spodbujanju branja, tako da jim najprej olajšamo učenje, da pri branju kljub začetnim težavam pridobijo samozavest in jih nato spodbujati k branju kot dejavnosti, v kateri lahko uživajo in preživljajo prosti čas. 

Ko se otroci pričnejo učiti brati, bi morali veliko več posvetiti, da se branje najprej dobro utrdi in da se odpravijo vse težave, ki se lahko odpravijo na dokaj enostaven način. Otrokom, ki se težje učijo brati zaradi drugih motenj pa nuditi še dodatno podporo v smislu časa, spodbud in strokovnega pristopa.

Mislim, da bi se učenja branja morali lotiti na način, da je cilj, da se ga naučijo vsi otroci ne glede na sposobnost in hitrost učenja. Cilj bi moral biti, da se branje res utrdi, s tem v šoli ne bi smeli hiteti, saj vpletenost staršev pri vežbanju branja v domačem okolju ni vedno prisotna. ne da je podvržen ocenjevanju in ločevanju na dobre in slabe bralce, kjer že takoj predpostavimo, da se nekateri otroci ne bodo mogli naučiti brati tako hitro kot drugi, kar v osnovi ni res, le časa potrebujejo nekoliko več, da usvojijo to veščino.

Ni komentarjev:

Objavite komentar