torek, 26. marec 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vzpon

Pod besedo vzpon si lahko predstavljamo najrazličnejše stvari ali dejanja. Bodisi se povzpnemo na gora, lahko je to naklon ceste, teren različnih višin, lahko tudi napredek ali vzpon osebe, ki postane prepoznavna, slavna.


Pred vami je dolg, strm vzpon. Opišite, kaj ste in kaj počnete, zakaj se vzpenjate. In seveda, kaj sledi po vzponu.

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

torek, 19. marec 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Radirka

Radirka je priročen pripomoček. Ko nekaj napišemo, to z lahkoto zradiramo. Da smo pisali s svinčnikom, pomaga. Sicer pa imajo tudi razna spletna orodja možnost radiranja.


Besedilo, ki ste ga napisali, vam ni všeč, nočete, da ga kdorkoli vidi, še manj bere. Hipno se odločite, da ga boste zradirali, povsem izbrisali, kot da ni obstajal. Vneto začnete radirati, da bi čimprej zradirali vse besede, nakar ugotovite, da napisanih besed ne morete zradirati, radirajo pa se stvari, predmeti, ideje, spomini iz vašega življenja.

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

torek, 12. marec 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zvezek

Če se že zavzemamo za pisanje in pisalno kulturo, potem je prav, da je zvezda vsaj enega ustvarjalno-pisalnega izziva zvezek.

Zvezek je lahko večstranski predmet. Vanj si lahko zapisujemo ali iz njega beremo. Zapisujemo lahko o stvareh, ki so se nam dogodile čez dan, kuharske recepte ali naše misli in ideje. 

Lahko je popisan do zadnjega kota, besedilo v njem večkrat prečrtano in popravljeno ali pa prazen čaka, da ga vzamemo v roke in popišemo.


Na polici že nekaj časa leži že nekoliko zaprašen zvezek. Kupili ste si ga s posebnim namenom, da bi vanj zapisovali svoje misli, tudi take najbolj neprijetne.

Opazujete ga in razmišljate ali ni že čas, da ga pričnete popisovati, ko se listi razprejo kot bi jih nekdo preletel in vam zvezek spregovori...

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

nedelja, 10. marec 2019

Vpetost med dve identiteti

Maturitetni izpiti se za dijake 4. letnikov neizbežno približujejo, zato je prav, da nekaj napišemo še o drugem delu, ki ga bodo obravnavali - Francoski testament Andreïa Makineja.

Pripoved nas postavi v množico prednic na fotografijah iz družinskega albuma in s tem tudi v zgodnje otroštvo pripovedovalca, ki je v delu le enkrat imenovan z imenom - Aljoša. 

Ženske so elegantne in prefinjene. Zdijo se mu zelo podobne, predvsem ga očara njihov nasmešek, ki je pri vsaki enak, rahlo našobljen, zaokrožen. Z odraslimi očmi pripovedovalca že lahko zazna, da se za nasmeškom skriva vsa grenkoba in bolečina njihovega življenja.

To so prednice po njegovi francoski babici, ki fotografije hrani v potovalnem kovčku, ki Aljoši in njegovi sestri predstavlja skrivni zaklad. Tam se fotografije prednic mešajo z zgodbami s časopisnih izrezkov iz babičine mladosti in o katerih jima med počitnicami, ki jih preživljata pri njej, vsak večer pripoveduje.

Te pripovedi otroka tako prevzamejo, da jima ni pomembno ali so resnične ali ne. Pred njima pričarajo magičen, tuj svet, ki ga imenujeta Atlantida. Predvsem Aljoša je dovzeten za babičine prepovedi, ki ga posrkajo vase, kot bi jih doživljal sam. Jasno si predstavlja dogodke, o katerih pripoveduje. Te zgodbe, pripovedovane sredi ruske stepe v francoščini, predstavljajo pomemben del v njegovem otroškem življenju.

torek, 05. marec 2019

Ustvarjalno-pisalni izziv: Tobogan

Otroško igrišče je prostor ustvarjalnosti in zabave, kjer se nahaja kar nekaj zanimivih orodij. Med njimi je eno bolj zabavnih tobogan. Tudi zato ker zahteva več dejavnosti. Najprej se je treba nanj povzpeti, nato pa se z njega (še prehitro) spustimo.
 

Kakšen je tobogan, po katerem se spuščate? Od kod se povzpnete in kam se spustite?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 01. marec 2019

Narod na razpotju

Pot me pogosto zanese čez Jezersko na avstrijsko Koroško, skozi Belo, Železno Kaplo, mimo odcepa za Lepeno, na drugem koncu za Globasnico. Skozi kraje, ki jih avtorica Angela pozabe opisuje v svojem delu.

V zadnjih letih je vožnja skozi kraje mirna, nekako neresnična, kot potovanje skozi nek drug čas. Spominjam pa se še časov, ko so bili dvojezični napisi trn v peti koroški politiki in odstranjevanje slovenskih napisov vasi in krajev je bilo pogosto. Že tako so bili slovenski napisi veliko manjši od nemških. Všeč mi je bilo, da so uporabili koroški izraz za vas - Dobrla ves, Nonča ves itd.

Pred leti se je to spremenilo. V politiko se ne bi spuščala, tudi ne poznam ozadja, a table z manjšimi slovenskimi napisi, nato poškodovane table z odstranjenimi slovenskimi napisi, so zamenjale table, kjer sta oba napisa enako velika, a vesi so postale vasi. S tem so napisi izgubili nekaj pristnosti in šarma. 

Če se peljete še naprej od krajev, ki jih avtorica opisuje, proti Dravogradu, naletite na Strpno vas. To ime me je od nekdaj pritegnilo. Zanimivo je, da v krajih, ki so enemu narodu prinesli toliko bolečine in trpljenja, čeprav so bili domači kraji, obstaja vas, ki se imenuje Strpna. Predstavlja upanje.