torek, 19. december 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Novoletna jelka

Bližajo se praznični dnevi. Mesta so okrašena, marsikatera hiša ali stanovanje že ima svoje drevesce. Nekatera so prava, druga umetna, tretja so izdelana iz papirja. Nekatera so razkošno okrašena, druga bolj minimalistično, tretja pa se kitijo z doma izdelanimi okrasi.





Kaj se bo znašlo pod vašim božičnim ali novoletnim drevescem. Na voljo imate 7 minut, da pod drevesce napišete darila, ki si jih želite ali si jih želijo vaši bližnji.

Veselo pisanje!

Opomna: Zaradi praznikov in zasluženega oddiha se bomo brali in pisali ponovno v novem letu. Vesele praznike vam želi Literarnica!

nedelja, 17. december 2017

4 stopnje pisanja zapiskov

Zapiski, da bi imeli od njih največ koristi in da bi nam služili še zelo dolgo, morajo biti urejeni in zapisani na način, da snov s prebiranjem samo obnavljamo in utrjujemo.

Urejeni zapiski zahtevajo trud in čas, ki ga večina ljudi, predvsem mlajši, torej učenci, dijaki, tudi mnogi študenti, ne želijo vložiti, da bi bilo dolgoročno učenje lažje, hkrati pa bi si zapomnili veliko več. Zdijo se jim nesmiselni, zamudni in da vzamejo preveč časa.

Raziskave kažejo, da veliko informacij, ki jih slišimo, pozabimo skoraj takoj, ko jih slišimo. Informacije si  zapomnimo bolj, če si stvari zapišemo. A najbolje si bomo podatke zapomnili, če jih bomo zapisali na kratek in razumljiv način v obliki zapiskov, povzetkov, ki jih bomo v nekaj dneh tudi večkrat ponovili. Z vsako ponovitvijo snovi si je bomo več zapomnili. V treh dneh že lahko dosežemo stoodstotno pomnjenje.

Torej, z zapiski si bomo snov zapomnili bolj in za to porabili manj časa. Na žalost dobre lastnosti zapiskov še vedno prepričajo le nižji odstotek ljudi. Tudi kasneje, izven formalnega sistema izobraževanja, se ljudje učimo, sestankujemo, raziskujemo in se dogovarjamo. A pri tem si po navadi ničesar ne zapišemo, zato marsikateri dogovor pade v vodo, ker se kasneje ljudje ne morejo zediniti, kaj so se dogovorili. Narava človeka je taka, da si okoliščine prilagaja ali vsaj želi prilagoditi trenutnim potrebam, ki pa so morda drugačne kot so bile v času sklepanja dogovora.

sreda, 13. december 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Snežni metež

Tale izziv bo bolj aktualno za tiste, ki se nahajamo na Gorenjskem, Koroškem koncu, morda še kje, saj smo se zbudili v sneženje. Ali pa je morda celo za vse ostale, da preženete deževno vzdušje, ki vlada drugod.

Že nekaj snežink ima to moč, da naredi pravi prometni kaos in zastoje ali pa pobelijo drevesa in travnike in naredijo pokrajino pravljično.


Znajdete se sredi snežnega meteža. Kje ste in kaj počnete, ko vas preseneti? Kako se iz njega rešite? Ste rešitve sploh potrebni? Kakšno pa je vreme nekaj sto metrov stran? Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!


nedelja, 10. december 2017

Kako učinkovito pisati zapiske

Pisanje ima veliko oblik. Najpogostejša podoba je tista o pisatelju, ki piše. To podobo smo pridobili pri urah književnosti in četudi smo se v šoli naučili tudi sami pisati, vseeno pisanja nismo povezali z vsakodnevnimi opravili ali pa so bila ta opravila večinoma tečna.

V zadnjih nekaj objavah smo razbili mit, da je pisanje rezervirano le za pisatelje in da se ljudje različnih starosti, v različnih okoljih s pisanjem srečujemo vsak dan. Nekako mu ne uidemo, tudi če bi želeli. Če nič drugega, pošljemo kakšen sms ali objavimo novo objavo na enem od socialnih omrežij.

Pri svojem delu veliko berem, raziskujem in preučujem. Tudi veliko pišem, predvsem pa si, da ne bi vsega prebranega pozabila, veliko zapisujem. Vseh zapiskov se je skozi leta nabralo za malo knjižnico in so vir informacij in znanja, ki ga lahko nadgrajujem. In v tem nisem edina. Niti ni treba, da beremo ali študiramo, da si zapisujemo, dovolj je, če imamo sestanek - zapiski so tudi pri njem zelo pomembni.

sreda, 6. december 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zamuda

Ne rada zamujam. Rajši sem kakšno minuto bolj zgodnja, da se v mislih še zadnjič pripravim, če gre recimo za pomemben sestanek ali pa si tistih nekaj minut vzamem za razmislek. Ponavadi se mi utrne kakšna dobra ideja.

A včasih se zgodi, da zamudim. Nekateri ljudje so navajeni zamujati ves čas. Tudi vlaki, avtobusi, letala... zamujajo. Kaj še ali kje še zamujamo?




Napišite zgodbo, kjer gre zaradi zamujanja ene osebe, stvari vse narobe (ali pa vse prav). Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

nedelja, 3. december 2017

Kako s pisanjem stresno situacijo spremeniti v izziv ne težavo

Kljub temu, da je to vsakdanje opravilo, se še vedno premalo ljudi zaveda, da pišejo 
vsak dan in da morajo pisati vsak dan. Kot smo ugotovili, je zato znanje, kako se dobro pisano izražati, zelo koristno.

Nam pa ta veščina pomaga tudi pri drugih stvareh. S pisanjem krepimo spomin, izražanje, dnevno pisanje kot vaja nam pomaga pri osredotočanju in podobno. Ima pa tudi druge dobre lastnosti, ki le še bolj  pričajo v korist pisanju tudi kot vaji.

Redke raziskave (malo pobrskajte po preteklih objavah), ki so bile narejene na tem področju, so si skupne v tem, da je ustvarjalnost pri predšolskih otrocih zelo prisotna, začne pa upadati z vstopom v šolo in nato z vsakim večjo življenjsko spremembo.

Na podlagi izsledkov so strokovnjaki ugotovili ali vsaj namignili, da je verjetno upad ustvarjalnosti pogojen s stresnimi življenjskimi prelomnicami kot so za otroka gotovo odhod v šolo, tudi prehod iz razredne na predmetno stopnjo, prehod iz osnovne v srednjo šolo itd. Rezultati raziskav so pokazali ujemanje v starosti otrok ob prelomnicah in upadom ustvarjalnosti.

Če nekoliko posplošimo, lahko vsaka večja življenjska prelomnica ali sprememba, ki je stresna, pripomore k upadu ustvarjalnosti, če ne že trajno, vsaj za določen čas. 

torek, 28. november 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Metla

Metla je priročen gospodinjski pripomoček. Z njo ne samo počistimo tla, temveč lahko tudi vse skrbi in tegobe pometemo pod preprogo. Čarovnice jih uporabljajo za prevozno sredstvo. Verjetno pa je vsaki gospodinji najbolj všeč takšna, ki sama pomete umazanijo.


Metli dajte posebno sposobnost in jo postavite v središče zgodbe. Na voljo imate 7 minut. Po poteku časa končajte, četudi zgodbe niste zapisali do konca.

Veselo pisanje!

petek, 24. november 2017

Kaj nas Hemingway lahko nauči o pisanju

Ko govorimo o učenju pisanja, govorimo o tem, kako pomensko in namensko najbolje sestaviti besedilo

Premalokrat se ljudje zavemo, da uporabljamo raznovrstno pisanje vsak dan, bodisi doma, v službi, med študijem in da je dobra pisana komunikacija zelo pomembna. 

Kot smo spoznali v predhodnih objavah, se pisanju praktično ne moremo izogniti, a vseeno veliko ljudi do pisanja čuti odpor ali smatra, da ni pisanje za njih pomembno, ker ga skoraj ne uporabljajo. A pomembno je znati pisati in predvsem pisati dobro.

Verjetno tudi sami rajši prejmete sporočilo, seveda tisto, ki ni izključno prijateljsko in zasebno, ki vam je ob branju razumljivo, kot pa takega, kjer se vračate k že prebranemu, da bi dešifrirali, kaj vam pošiljatelj želi sporočiti.

Kot smo tudi že pogostokrat poudarili, dobro pisanje ni rezervirano za pisatelje, ki se po splošnem prepričanju samoumevno dobro znajdejo z besedami.

Nobena skrivnost ni, da so morali tudi umetniki pisane besede v svoje mojstrstvo vložiti čas in trud in predvsem veliko vaje. Pisati dobro se tako lahko nauči vsak, potrebno pa je vaditi, kar v tem primeru pomeni pisati.

torek, 21. november 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Grdi raček

Kljub sodobni in napredni tehnologiji zgodbe, ki so bile napisane že dolgo tega, v sebi nosijo 

Grdi raček je verjetno zgodba, s katero je čisto vsak izmed nas odraščal. Na njenem primeru smo se učili o drugačnosti, o predsodkih, ki jih mnogi še vedno ne morejo preseči ter o sprejemanju sebe in drugih takšni kot smo.


Napišite zgodbo o drugačnosti. Kdo je drugačen, zakaj je drugače, kako ga okolica sprejema? Pišite 7 minut in po tem času zaključite, četudi mislite, da niste dokončali zgodbe o grdem račku.

Veselo pisanje!

petek, 17. november 2017

Kako se lotiti pisanja

Začetki so vedno težki, polni pričakovanj in vznemirjenosti, ker ne vemo, kako bomo začeli, niti kam nas bo to pripeljalo. Podobno je pri pisanju. Začeti pisati je ena težjih stvari. 

Kot smo ugotovili v prejšnji objavi, se s pisanjem srečujemo pogosteje, kot si mislimo in tudi načini in razlogi za pisanje so različni, bodisi gre za delo ali šolske, študijske obveznosti, in v večini primerov pisanje ni vezano na delo pisatelja, kar si mnogi predstavljajo.

Učimo se pisati, sestavljati besede v stavke in v sporočila. Besede so misli in oboje ima izredno moč. Lahko sejejo dobro ali prizadenejo. Lahko so jasno izražene in prenesejo sporočilo ali pa zmedene, naključne, raztresene in trikrat obrnjene, da se sporočilo povsem izgubi. Zato moramo biti na način, kako v pisni komunikaciji sporočamo stvari, zelo previdni in se v jasnem ter razumljivem sporočanju tudi vaditi.

A včasih se zgodi, ne glede na besedilo, ki se ga lotimo pisati, da kar ne moremo začeti. K pisanju se ne moremo spraviti, iščemo drugo delo ali nemirno hodimo iz sobe v sobo. Verjetno bo vsak študent razumel občutek pred začetkom pisanja diplomske naloge. 

torek, 14. november 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Narobe svet

Danes se bomo podali v bolj domišljijsko sfero, tokrat v narobe svet.

V narobe svetu je vse narobe, razen če ni tako zelo narobe, da je že prav. Ljudje hodijo narobe, se smejejo narobe, govorijo narobe, hiše so narobe, psi lajajo narobe... Kaj je sploh narobe?


Kakšen je vaš narobe svet? Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

petek, 10. november 2017

4 načini, kako izboljšati svoje pisanje

Ljudje se premalokrat zavedamo pomembnosti dobre pisne komunikacije. 
Predvsem mladim se to velikokrat zdi brez smisla. Razumljivo je, da je njihovo pisanje nenehno podvrženo ocenjevanju in pretežno slovnični pravilnosti, občutno manj pa razvijanju misli, stališč in slogu pisanja. Zdi se, da je dobro pisno izražanje prepuščeno individualnim sposobnostim dijakov, na tak način sprejeto in na tak način ocenjevano.

Dejstvo pa je, da se lahko boljšega pisnega izražanja učimo in se v pisanju izpopolnjujemo. Učenje pisanja (tu seveda ne mislimo na učenje črk) je proces, katerega se lahko skozi redno vajo in z izboljševanjem naučimo. Kot proces pa tudi nakazuje, da se ga učimo in izboljšujemo nenehno. 

Pri svojem delu se srečujem z raznovrstnimi "težavami" v pisanju. Tu je slovnična pravilnost nekako še najmanjši problem in tudi ni vedno pogojeno s slabšimi učenci. Tudi marsikateri "odličnjak" pri pisanju potrebuje pomoč, da ga izboljša, da izostri svoje misli in jasno zapiše sporočilo.

torek, 7. november 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Narečje

Pisanje v narečju ni lahko, še posebej če v določenem okolju nismo odraščali ali če nismo zelo dobri poznavalci. 

A narečne značilnosti lahko veliko doprinesejo k pestrosti jezika in nemalokrat poskrbijo celo za kak komičen zaplet.


Uporabite elemente narečja, ki ga poznate in v njem napišite šalo.

Veselo pisanje!

torek, 31. oktober 2017

Slovenščina - jezik pestrosti in raznolikosti

Na današnji praznični dan bomo se ne bomo posvetili običajnemu torkovemu ustvarjalno-pisalnemu izzivu, temveč tematiki, ki jo na današnji dan praznujemo. In ne, to niso čarovnice.

Noč čarovnic nima kaj dosti opraviti z našo zgodovino ali tradicijo, zato pa ima toliko več zaslug Reformacija, ki se je začela na današnji dan leta 1517.

Kljub temu, da je Reformacija s prva nastala kot versko gibanje, je imela posledice tudi na kulturnem, družbenem in političnem področju.

Eden od pomembnih premikov reformacije je bil, da so se pojavile glasne zahteve maševanja v ljudskih jezikih in ne več v latinščini, ki so jo razumeli večinoma le cerkveni dostojanstveniki.

Tako je prišlo do množičnega prevajanja Biblije v jezike ljudi, ki so jih govorili na določenih območjih. S tem so se začeli razvijati knjižni jeziki, ki jih je govorilo ljudstvo in tudi slovenščina ni bila izjema.

petek, 27. oktober 2017

Kakšne vrste bralec ste?

Zdi se, da se o branju in ljubezni do branja še nikoli ni toliko pisalo kot zadnje mesece ali celo leta. Število blogov, zapisov, recenzij, ki ponujajo svoja razmišljanja in ocene o prebranih knjigah ali obveščajo o knjižnih novostih, se veča, različne Facebook skupine, ki delijo knjižne novosti in zapise, pa se večajo tako po številu skupin, kot po številu privržencev.

Ta podoba bi nekako dala vtis, da je branje in bralna kultura v porastu. A verjetno temu niti ni tako, le tisti, ki radi beremo, o tem čedalje več in rajši pišemo.

Zdi se, da se je v tej večji odprtosti do govora o o knjigah vnel boj o tem, kdo je večji bralec. Seveda moje besede vzemite z rezervo, je pa vseeno zanimivo pomisliti, da je postalo nekako kul, da poveš, da rad bereš. V moji generaciji in v še kakšni prej in kasneje, je bilo to zasmehovano (sicer tudi ne vedno, če smo iskreni, a bralcev nas ni bilo veliko). 

Sedaj pa smo eni knjigoljubi, strastni bralci, drugi spet knjižni sladokusci (kar je izraz, ki ga sama rada uporabljam) in še kakšen drugi mi je verjetno ušel.

torek, 24. oktober 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Gugalnica

Se še vedno radi gugate na gugalnici. Na teh preprostih napravah za otroško veselje je nekaj posebnega, kar dela gugalnico priljubljeno, kaj ni?

Verjetno nas mešanica višine in občutka letenja navdaja neizmerno radostjo in svobodo, da se generacija za generacijo še vedno radi gugamo.


Sedite na gugalnici in se z nogami vse hitreje poganjate v višino. Naprej in nazaj. Visoko ste že tako zelo, da se boste obrnili ali pa vas bo odneslo... V 250 besedah napišite nadaljevanje.

Veselo pisanje!

petek, 20. oktober 2017

Je bralna izkušnja e-knjige drugačna?

E-knjige so že stara zgodba in pri marsikom vsakodnevna stalnica. A vihar, ki ga je pred leti povzročil njihov pojav, se je s časoma polegel. Tudi na Literarnici smo pred leti že pisali o njej, a zato še ne pomeni, da ne moremo pisati še kdaj, saj kljub temu, da je besedilo enako, e-knjiga ponuja malo drugačno bralsko izkušnjo.

Ob svojem nastanku se je e-knjiga razširila precej hitro. Celoten trg tako ponudbe kot povpraševanja se je prilagodil tej novosti. Pisatelji so začeli pisati e-knjige, založbe so jih pričele izdajati. Sprva se je dalo e-knjige predvsem kupiti, pojavili so se tudi spletni portali, kjer si je bilo moč nekatere prenesti brezplačno (tam so sicer kraljevali predvsem klasiki, za katerih dela niso več veljale avtorske pravice).

Izposoja e-knjig, predvsem bolj sodobne literature pa se je izoblikovala počasneje. Začelo se je z zelo okrnjeno ponudbo, ki pa se je že pred časom zelo izpopolnila.

Zadnja dva meseca navdušeno prebiram zgodbe, ki  so v e-obliki bolj dostopne, kot v fizični obliki in tako do čtiva pridem zelo hitro in razmeroma enostavna.

Velik izbor raznovrstnih knjižnih del je sedaj na voljo tudi za izposojo. Knjige, ki so v knjižnicah sicer pogosto izposojene ali tiste, ki so po priporočilih zanimive, a me vseeno ne prepričajo v nakup, so vedno dostopne v e-obliki.

In če v preteklosti e-knjigam nisem bila ravno naklonjena, sedaj spoznavam njihove prednosti:
  • Zakladnica knjig v zelo malem formatu: to je verjetno največja prednost e-knjig. Skoraj neomejeno število (no, največkrat 1000, a tudi to je ogromno) v priročno majhni in lahki obliki, ki jo lahko s seboj vzameš povsod. (Čeprav, če smo iskreni, prav vsak bralec rad s seboj prenaša težo ene ali dveh pravih knjig.)
  • Do dobrih knjig pridete le z nekaj kliki. To velja za knjige, ki jih kupiš ali ki si jih sposodiš. Verjetno je to zame glavna prednost - dostopnost raznovrstnih zgodb, brez iskanja in brez čakanja.
  • Prilagodljivost črk. Velikost besedila lahko za lažje branje poljubno nastavimo na manjši ali večji font.
  • Strokovna literatura: v pdf. obliki se nahaja veliko strokovne literature, ki morda v knjižnicah ali knjigarnah niti niso na voljo.
  • Osvetlitev. Bereš lahko kadarkoli, tudi v temi, saj so, mislim, da vsi novejši bralniki, opremljeni z lučko.

Kljub navdušenju nad dostopnostjo številnih knjig, ki so se znašle na mojem neskončnem seznamu, pa do e-knjig še vedno gojim previdno zadržanost. Zakaj?

Obstaja en sam razlog, ki odtehta vse prednosti e-knjig: e- knjig ne bo nikoli tiskana knjiga.
Na prvem mestu to pomeni in mislim, da se bo večina bralcev strinjala z mano, da ima vsaka knjiga prav poseben vonj. Morda je to le čustven segment, a ravno z njim je bralna izkušnja veličastnejša. Ljudje smo bitja, ki svoja doživljanja sprejemamo z vsemi petimi čutili in za popolno doživetje moramo stvar, predmet začutiti. Pri branju pa je že samo doživetje prijeti v roke, obračati liste, poškiliti na zadnjo stran posebno doživetje. Pri e-knjigi je bralec prikrajšan za enostavno početje kot je listanje strani.

Kljub temu, da se spreminjamo v virtualno družbo in veliko naših miselnih, tudi prijateljskih, komunikacijskih interakcij poteka v virtualnem svetu, je tiskana knjiga nekaj resničnega in oprijemljivega, kar veliko bolj potrebujemo, kot nas želi virtualni svet prepričati.

Brez tiskanih knjig bi bilo naše življenje kot brez resničnih oseb, ki jih ne bi mogli objeti, poljubiti, se z njimi nasmejati ali jokati.

Kakšna je za vas razlika med tiskano in e-knjigo? Kateri ste bolj naklonjeni in katera vas bolj prepriča? Ali vam je morda popolnoma vseeno?

In za konec še primerjava med tablico in e-bralnikom:

Pri tablici boste potrebovali le internetno povezavo in ustrezno aplikacijo za odpiranje e-knjig, pri e-bralniku pa boste morali knjigo prenesti z računalnika.

Pri obeh lahko besedilo nastavite na večjo ali manjšo velikost, lahko pišete opombe ali označujete odseke v besedilu in označite, na kateri strani ste z branjem za tistikrat zaključili.

Kljub temu da ima verjetno večina tablic prilagoditve, da je bralna izkušnja čimbolj prijetna, se svetloba še vedno odbija od zaslona. Pri bralniku pa zaradi posebnega zaslona bleščanja ni in je zato branje na njem veliko lažje in prijetnejše. Moj glas gre tako v prid e-bralnika, a če že imate tablico, je tudi to čisto dober začetek za pogled v svet e-branja.


torek, 17. oktober 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zmenek na slepo

Zmenki na slepo se zdijo zabavna reč. Za nekatere verjetno tudi prava nočna mora. Ponujajo raznovrstne situacije in zaplete, v katerih se lahko znajdeta eden ali drugi udeleženec takega zmenka.


Prijateljica Leji uredi zmenek na slepo. Njen "zmenek" pa je prepričan, da gre za poslovno srečanje, kjer naj bo se dogovoril za zelo donosen posel.

V 250 besedah opišite potek zmenka.

Veselo pisanje!

petek, 13. oktober 2017

Čarobni svet e-branja

Vsak bralec razume, da prebranih knjig ni nikoli dovolj. Neskončen seznam knjižnih želja in prav

toliko motilcev branja je nekaj vsakdanjega, kar nobenega bralca ne odvrne, da na ta seznam ne bi pridno dodajal nove literature in se ne brani novih knjižnih predlogov. Neskončni seznam se polni hitreje kot se z njega črtajo prebrana dela.

A kljub vsemu za bralca vsaka knjiga ni čisto prava knjiga.

Pred leti so se v literarnem prostoru pojavile e-knjige, ki so v napovedih grozile, da bodo preplavile trg in izpodrinile tiskane knjige. Nekateri bralci so jih z veseljem sprejeli, predvsem zaradi zelo koristne prednosti, da lahko na e-bralnik spraviš več knjig in s seboj ne nosiš vedno celega tovora (čeprav se mi zdi, da vsak bralec v svoji torbi prav z veseljem prenaša težo tiskane knjige).

Sama sem se jih lotila z veliko zadržanostjo, tiskane knjige imajo ne glede na vse prav poseben okus, ki ga e-knjige nikoli ne bodo imele. In vsaka tiskana knjiga diši po svoje.

Vseeno pa me je zelo zanimalo, kaj je na teh e-knjigah, da so dvignile toliko prahu. 

torek, 10. oktober 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Puščava

Puščava je svojevrsten ekosistem, za katerega so značilne pomanjkanje vode, zelo vroči dnevi in zelo hladne noči. Zaradi svojih ekstremnih pogojev nudi dom raznolikim rastlinam in živalim, ki so se morale razmeram v puščavi močno prilagoditi: rastline, ki zrastejo le ob zelo redkih nalivih, ki jih ni tudi po več let, živali, ki se hladijo v skrivališču peska. Če že ni neviht v obliki dežja, pa so zato toliko bolj nepredvidljivi peščeni viharji.


Znajdete se v puščavi. Kamorkoli vam seže pogled vidite pesek in migotajočo svetlobo. Po dolgem gledanju v daljavo, se vam zdi, da se od daleč nekaj približuje...

V 250 besedah napišite nadaljevanje zgodbe.

Veselo pisanje!

petek, 6. oktober 2017

Krepitev učnih veščin

V zadnjem času smo se veliko posvečali odkrivanju prednostim učenja, predvsem ker si z učenjem pridobivamo znanje, raznovrstno znanje in povezave, ki jih na podlagi znanja, informacij in izkušenj naredimo, pa so temelj za ustvarjalno razmišljanje in ustvarjalno delovanje.

Zakaj toliko poudarjamo ustvarjalnost? Kot že velikokrat povedano, je ustvarjalnost lastna vsem posameznikom in ni, kot je veljavno splošno mnenje, ustvarjalnost rezervirana le za umetnike ali peščico ljudi.

Za ohranjanje ustvarjalnosti in razvijanje ustvarjalnega razmišljanja je znanje zelo pomembno. In ker je marsikomu učenje mukotrpno, želimo na Literarnici spodbuditi željo do učenja s prikazom, da je učenje še vse kaj drugega kot le učenje v šoli in da je lahko celo zabavno.

Poleg tega naj bi poznavanje lastnega učnega stila izboljšalo posameznikove učne veščine in učni proces.

Da pa bi lahko odkrili tisto zabavnost v učenju, pa bo morda pomagalo tudi, da odkrijete svoj učni stil. Tokrat bomo predstavili še tri modele učenja, ki vam lahko pomagajo, da se boste lažje in bolj učinkovito učili.

torek, 3. oktober 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Odskočna deska

Odskočna deska nam velikokrat predstavlja nov začetek, izhodišče, od koder bomo začeli na novo.

Lahko pa je le odskočna deska, s katere skočimo v bazen.


V 250 besedah napišite, kaj vam predstavlja odskočna deska.

Veselo pisanje!

petek, 29. september 2017

Kako nam poznavanje različnih učnih modelov lahko pomaga pri učenju

V zadnjih objavah smo se posvečali učnim stilom, torej različnim načinom, kako ljudje sprejemamo informacije in kako se učimo. Zaradi želje po odkritju primernega učnega stila, so se razvile številne metode, ki vsaka na svoj način zajema različne pristope k učenju.

Raziskave, ki so hotele potrditi koristnost učnih stilov, sicer teorijam učnih pristopov niso naklonjene. Nobena ni povsem ovrgla smiselnost učnih stilov, je pa tudi nobena ni povsem potrdila.

Na tem mestu je treba poudariti, da so raziskave predvsem preverjale koristnost učnih stilov in prilagajanje načina poučevanja v razredih, saj je vsaka metoda zagovarjala tudi, da bi se moral način poučevanja prilagoditi vsem posameznikom v razredu.

V tem obziru je poučevanje, kjer se skuša način podajanja snovi prilagoditi vsakemu učencu in njegovemu učnemu stilu, verjetno res neučinkovito, saj smo ljudje tako različni, da ugoditi prav vsakemu, kaj še le vsem posameznikom v skupini, niti ni izvedljivo.

Vseeno pa je pomembno, da vsak posameznik razišče načine, kako se učni in tudi kje in kdaj se najlažje uči.

Tudi učni stili pri posamezniki se spreminjajo. Lahko se spreminjajo, ker imamo več znanja in je potreba po načinu učenja drugačna, morda nam je zaradi tega kasneje lažje se uči in sprejeti nove informacije. Potem so tu tudi različne okoliščine, ki vplivajo na našo motivacijo za učenje in kako se bomo učili.

Ker menimo, da je učenje ne samo potrebno za razvoj posameznika, za krepitev njegove ustvarjalnosti in razmišljanja, predvsem pa da je učenje zabavno in koristno, v nadaljevanju predstavljamo še nekaj drugih pristopov k učenju oziroma učnih stilov, ki vam lahko pomagajo pri odkrivanju svojega učnega stila ali vam vsaj lahko ponudijo uvid, da se različni ljudje učimo drugače in da se tudi sami učite drugače kot ostali.

torek, 26. september 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Kateri jezik govoriš?

Danes je svetovni dan jezikov, ki jih naj bi na svetu obstajalo med 6000 in 7000 tisoč. Med seboj so si zelo različni, nekateri pa tudi zelo podobni. Uvrščamo jih v več skupin, večina jih pripada indo-evropski družini, kamor spadajo tako jeziki, ki jih govorijo v Aziji in Afriki, kot jeziki, ki jih govorimo v Evropi. Potem pa imamo še posebneže kot so ugro-finski jeziki.

Si predstavljate, kako bi se sporazumela dva človeka, ki bi govorila popolnoma drugačne jezika.


Izberite dva svetovna jezika. Ni nujno, da ju poznate. 
V 250 besedah (v slovenščini) napišite dialog ali opišite, kako se srečata osebi, ki govorita popolnoma drugačna jezika. Kaj si povesta? Kaj drug drugemu odgovorita? Se jima uspe razumeti?

Veselo pisanje!

petek, 22. september 2017

Branje kot del učenja in branje kot odmor od učenja

Sestavni del učenja je tudi branje. Iščemo, raziskujemo, obdelujemo informacije in pri tem po navadi veliko količino podatkov preberemo. 

V prejšnjih dveh objavah smo tudi nakazali, da smo si ljudje različni in da imamo različne pristope k učenju oziroma različne učne stile, predvsem na  podlagi tega kako informacije sprejemamo (bodisi zaznavamo ali na katero vprašanje želimo odgovoriti).

Ne glede na to kateri zaznavni tip pri ans prevladuje, določeno količino podatkov vseeno izvemo iz knjig, razlika je le v tem, na kakšen način si bomo kasneje te podatke lažje zapomnili.

Kot vsaka miselna ali fizična dejavnost pa tudi učenje zahteva odmore. In med učenjem, kot tudi pri drugih stvareh, ki jih delamo, si je priporočljivo vzeti pogoste odmore v rednih časovnih intervalih. Sicer to ne pomeni, da se učimo pol ure, nato pa si vzamemo cel dan za odmor. Pomeni pa, da si učenje razdelimo na časovne bloke po npr. 20 minut in imamo nato 5 minut odmora in tako ves čas učenja. Po dveh ali treh urah pa naj bo odmor nekoliko daljši, saj se kljub izjemni zmogljivosti možganov, vseeno večina koncentrira tako intenzivno več kot nekaj ur skupaj z vmesnimi odmori. 

torek, 19. september 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ura

Ura je zanimiva stvar. Kot predmet in tudi kot pojem. Nosi veliko oblik in veliko pomenov. Lahko je stenska ali ročna ali namizna ali digitalna. Lahko je dobra, lahko je slaba. Opominja, da mora biti nekaj narejeno ali da moramo nekje biti. Tiktaka ali brni, budi in nas opominja na minevanje časa.

Nekateri ljudje ne morejo živeti brez nje in delujejo skladno z njenim ritmom, spret drugi bi lahko dneve preživeli, ne da bi jih nenehno opominjala na čas.


V 250 besedah napišite zgodbo o uri: premetu, o uri iz nekega življenja itd.

Veselo pisanje!

petek, 15. september 2017

Najti svoj učni sitl - 4 pomembna vprašanja

Ustvarjalnost, radovednost, učenje, znanje so povezani. Eno brez drugega ne obstaja. In nekako se zdi, da so te komponente otrokom naravne in še niso omejene s raznimi prepričanji o prav in narobe ali dobro in slabo.

A z odraščanjem se te komponente pričenjajo izgubljati in marsikdo sledi prepričanju, da je učenje naporno, brez veze in brez smisla.

Učenje je pomembno, pravzaprav se nikoli ne nehamo učiti. Prav tako je pomembno ohranjanje prirojene ustvarjalnosti, ki nas žene, da odkrivamo in spoznavamo ter se učimo novih stvari. Z ustvarjalnim razmišljanjem, ki se pri tem krepi, lahko tudi učenje postane lažje in bolj zanimivo.

Bistvo je, da v učenju najdemo smisel in koristnost, takrat je tudi naša motivacija za učenje večja in k učenju lažje pristopimo.

torek, 12. september 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vulkan

Z ustvarjalno-pisalnimi izzivi smo se v zadnjem času podali v vesolje, zaplesali s čudežnimi čeveljci, spili čarobni napoj, bivali v stolpu ali bili v njem zaprti, odpotovali v središče zemlje in doživeli še mnogo drugih namišljenih ali resničnih zgodb.

Tokrat bomo na oder postavili vulkan, ki je prav tako lahko zelo zanimivo prizorišče: lahko izbruhne in pod pepelom pokoplje celo mesto, lahko je predmet raziskava, lahko še deluje, lahko ne več ali pa s svojim ponovnim delovanjem tudi po stoletjih nedelovanja preseneti. 


V 250 besedah napišite zgodbo, ki v središče dogajanja postavlja vulkan. 

Veselo pisanje!

petek, 8. september 2017

Kako se učimo?

Učenje ni lahka zadeva. Večinoma se nam je težko začeti učiti nepoznano snov. Seveda motivacija v obliki navdušenja nad snovjo, zanimanja za predmet pomaga, saj se tako lažje učenja sploh lotimo.

A poleg tega je zelo pomembno tudi, kako se učimo kot posamezniki, zato se bomo učenju posvetili s psihološkega vidika. Pri tem ne gre, za to koliko smo motivirani za učene, ker nas snov zanima, niti za okolje (spodbudno ali nespodbudno), v katerem se učimo ali koliko je učenje obveza ali zabava.

Učenje je lahko tako odvisno od povezav, ki potekajo v naših možganih, lahko je odvisno od tega, kako sprejemamo informacije in na kakšen način si informacije najlažje zapomnimo.

Kot smo individualni sami, tako je individualno tudi naše učenje. Če spoznamo, na kakšen način se učimo, se bomo tudi lažje učili.

Dobro znan je vidik, da se ljudje učimo glede na to, kako informacije zaznavamo z našimi čutili. Kljub poznavanju zaznavnih tipov (vsi smo verjetno kdaj vsaj slišali zanje) pa se premalo zavedamo, da nam lahko vedenje, na kakšen način podatke zaznavamo, pomaga pri učenju in tem kako se učenja lotimo.

torek, 5. september 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Poročilo

Poročila nas spremljajo povsod. Bodi jih moramo pisati v službi ali v šoli. Morda si jih pišemo sami ali pa jih celo drugi pišejo o nas.

Lahko so javna, s koristnimi podatki ali strogo zaupna, z obremenilnimi informacijah.


V 250 besedah napišite poročilo. Kakšno sporočilo nosi?

Veselo pisanje!

sreda, 30. avgust 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Polet v vesolje

Vesolje se mi je zdelo vedno tako mistično s svojim neverjetnim sistemov osončji, galaksij in ozvezdij. Pogledi iz vesolja na zemljo so mi eni najlepših in na svoj način nedojemljivih pogledov kar jih je. Vedno znova me navdušuje in osuplja s svojo neskončnostjo in obstojem.


V 250 besedah napišite godbo o poletu v vesolje. Kaj vidite in kaj doživite.

Veselo pisanje!

petek, 25. avgust 2017

Kako krepiti veselje do učenja

Med počitnicami smo tematiki učenja posvetili veliko pozornosti in tako nadaljevali s prikazom pomembnosti učenja in različnih vidikov učenja ter načine, kako ga spodbujati.

Učenje lahko pojmujemo kot proces pridobivanja, sprejemanja, shranjevanja in uporabe različnih informacij, ki jih pridobivamo z branjem, poslušanjem, izkustvenim učenjem, pogovorom ali posredovanimi informacijami. 

Z učenjem pridobivamo nova znanja, veščine in spretnosti, kar pa nam pomaga pri razumevanju okolja, družbenih vrednot in dogajanja okoli sebe, saj lahko z učenjem oblikujemo prepričanja in stališča, hkrati pa nam pomaga razumeti različna čustvena stanja ali reakcije.

A kljub temu, da ima učenje toliko pozitivnih učinkov, se marsikdo, otrok ali odrasel, ne uči rad. Zakaj? 

torek, 22. avgust 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Stolp

Stolp je zelo poseben del stavbe. Spodbuja romantične ali mračne ideje. Lahko stoji na skali visoko nad meglicami ali je del dvorca na ravnini.


V 250 besedah napišite zgodbo, ki se odvija v stolpu. Kakšna je in kaj se zgodi?

Veselo pisanje!

torek, 15. avgust 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Čarobni čeveljci

Se spominjate rdečih čeveljcev, ki jih je Dorothy nosila v Čarovniku iz Oza. Verjetno so čeveljci bolj znani zaradi filma kot iz knjige (kjer so pravzaprav srebrni), a vseeno v tej fantazijski pravljici nosijo pomembno vlogo. 

Čeveljci so imeli namreč magično moč, Dorothy so vrnili domov, ko je trikrat s petami udarila eno ob drugo in si zaželela, kam si želi iti.


V 350 besedah napišite zgodbo o čarobnih čeveljcih, ki vam izpolnijo vsako željo, ki si jo zamislite in s petami trikrat udarite skupaj.

Veselo pisanje!

ponedeljek, 14. avgust 2017

Štirje načini, kako spodbujati radovednost

Učenje je dejavnost, ki nas spremlja vse življenje. Že takoj od rojstva in vse do takrat, ko smo se še pripravljeni kaj naučiti, saj ni treba, da pregovor "Starega psa ne moreš naučiti novih trikov." dejansko velja.

Želja po učenju se prebudi že zelo zgodaj. Najbolje je vidna pri predšolskih otrocih, najprej ko skušajo narediti vse sami, odpreti vrata, čeprav še ne dosežejo kljuke, še posebej pa pri tistih, ki že govorijo. Njihova radovednost ne pozna meja in ne pozna miru. Neskončna vprašanja o kako in zakaj?

Marsikateremu odraslemu so ta vprašanja naporna, ker se resnično ne končajo, a otroci na ta način izražajo svoje zanimanje za okolje in ljudi okoli sebe, hkrati pa zapolnjujejo svojo potrebo po vedenju.

torek, 8. avgust 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vrtiljak

Vrtiljaki, tisti otroški ali oni v zabaviščnih parkih, so namenjeni naši zabavi. Da nas zamotijo in navdušijo. Tisti, s katerimi se vrtimo, so lahko tudi malo strašljivi, še posebej, če se z njimi vrtimo visoko nad tlemi. 


V 250 besedah napišite zgodbo, katere osrednji prostor, ali lik, je vrtiljak.

Veselo pisanje!

petek, 4. avgust 2017

Spodbujanje učenja in raziskovalnega duha med počitnicami

Počitnice so lahko idealni čas, ko otrokom, ki jim učenje predstavlja težavo ali odpor, učenje prikažemo kot zabavno in vredno opravilo. In da imata znanje in poznavanje različnih predmetov in področji veliko pozitivnih učinkov. Da se je vredno potruditi in se učiti, a ni treba, da se pri tem mučimo.

Kot smo pisali v zadnji objavi, je narava in družbeno, kulturno življenje okoli nas zelo dragocen vir učenja novih stvari. Vsakdanjih, življenjskih stvari, poznavanje katerih bodo otroku prišle prav tudi v šoli. S poznavanjem stvari, situacij, družbenih redov in povezovanjem tega znanja s tistim, ki se ga bo učil v šoli, mu lahko učenje zelo olajša.


V drugem razredu osnovne šole se otroci že začenjajo učiti pisanih črk, ki naj bi bile najtežje za naučiti se. Odvisno od šole ali učitelja se tega v različnih ustanovah lotevajo različno. Eden od pristopov je tudi s črnilom in palčko.


A zakaj bi se tega lotili z navadno palčko za ražnjič, če se lahko lotimo na način kot so pisali pred izumom pisal - s črnilom in ptičjim peresom.

torek, 1. avgust 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vročinski val

Mesto je zajel hud vročinski val. Stopinje so se dvignile na 50 stopinj in ne kaže, da bodo popustile...

Ne, to ni današnja vremenska napoved za Slovenijo, temveč iztočnica za tokratni ustvarjalno-pisalni izziv.



V 250 besedah opišite zgodbo, katere dogajanje postavite v zgornjo situacijo. 

Veselo pisanje!

torek, 25. julij 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Potovanje v središče zemlje

V otroštvu sem zelo rada prebirala Julesa Verna: Dvajset tisoč milj pod morjem, V 80 dneh okoli sveta in potovanje v središče zemlje.

Živo sem se si predstavljala plovbo med in v antarktični led ali vožnji na odlomljeni skali in podobne pustolovščine različnih junakov. Vedno neverjetne zgodbe, ki so budile otroško domišljijo.




V 20 povedih opišite potovanje v središče zemlje. Kako potujete, s kom, koliko časa potrebujete?

Veselo pisanje!

torek, 18. julij 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Poletje

Glede na to, da smo sredi poletja, ki je mnogim najljubši letni čas. In gotovo je kar nekaj svari, ki govorijo temu v prid, kot so sonce in morje in počitnice in dopust in dolgi dnevi.

Je pa tudi precej stvari, ki niso tako prijetne, kot so neznosna vročina, gužva v mestih, na plaži, povsod.




V 250 besedah opišite, zakaj vam je poletje všeč ali zakaj vam ni všeč in kaj bi spremenili, da bi vam bilo všeč.

Veselo pisanje!

petek, 14. julij 2017

Kaj je na tem poletnem branju

Le kaj je res na tem poletnem branju, da vsako leto postane najbolj govorjena tema poletja?


Seveda kar nekaj dejstev govori v zagovor poletnemu branju: o branju se veliko govori, verjetno več kot v preostanku leta skupaj, če ne veste, katere knjige bi se lotili brati, po spletu in še kje po navadi kroži precej bralnih seznamov pestrih izbir, lahko se odločite na podlagi del, žanrov ali pa predlagatelja, knjižnice so opustošene  in zdi se, da celoten narod ne dela drugega kot bere.

Sama nisem zagovornica poletnega branja, vsaj ne vsesplošne propagande, ki nastaja okoli tega, saj sem zagovornica, da bi se moralo branje spodbujati kot vrednoto, kot koristno, kot način učenja in ne samo kot poletni oddih, kot se spodbuja z oglaševanjem poletnega branja.

A da se ne bom vsako leto ponavljala, sem se letos objavi na to temo pravzaprav hotela v celoti izogniti, a me je izjava nekoga, da poleti nekako res najde več časa in volje za branje, prepričala v ponoven razmislek o poletnem branju.

In kaj je na tem poletnem branju, da mu vsi sledijo, se mu podrejajo in pridno berejo?
  • Poletno branje spodbuja ljudi, ki čez leto ne najdejo motivacije za branje, da sežejo po knjigah, mnogokrat po celem kupu knjig in kakšno ali tudi vse preberejo.
  • Poletno branje spodbuja pogovor(e) o branju in knjigah ter tako izpostavlja tudi koristnosti branja.
  • Poletno branje spodbuja branje. Četudi le v enem obdobju, je to bolje kot, da ga sploh ne bi.
Tako vam v letošnjem poletju želim veliko bralnih užitkov in mnogo prijetnih bralnih kotičkov.

Literarnica pa si bo del poletja vzela predvsem poletni oddih. Z novimi objavami nadaljujemo avgusta, ob torkih pa lahko še naprej svojo domišljijo preizkušate z ustvarjalno-pisalnimi izzivi.


torek, 11. julij 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Polnoč

Ob polnoči se dogajajo zanimive stvari: dan v izteku se prelevi v naslednjega, staro leto zdrsi v novega, Pepelka se iz princese spremeni ponovno v navadno deklo, brez blišča in steklenih čeveljcev, volkodlak pride na plan ob polni luni.

Domišljija nam daje neomejeno število možnosti. Morda pa ob polnoči le spite, kar zna biti tudi zanimivo.


Ura odbije polnoč. V 250 besedah opišite, kaj se zgodi, ko odbije dvanajstič.

Veselo pisanje!

petek, 7. julij 2017

Motivacija za učenje

Poletje je idealen čas za učenje. Pa ne tistega šolskega, niti ne učenje šolske snovi. Ali pač tudi, če nanese na to. Predvsem pa je čas za pristno učenje, ki izhaja iz naravne radovednosti in okolice, ki nas obdaja.

Učenje je tudi gorivo za ustvarjalnost, ki je s preprostimi besedami tudi učenje, kako narediti nekaj drugače. Radovednost spoznavati nekaj novega in navdušenje naučiti se nečesa sta dva pomembna elementa učenja, ki ju ne bi smeli zanemariti. Marsikateremu izmed nas pa se je že zgodaj prepovedovalo stvari. Podvrženi smo bili raznim prepovedim, da česa ne smemo in tudi da česa ne moremo, kar zavira ustvarjalnost in samoiniciativno učenje, saj nam sporoča, da ne smemo biti radovedni, ne smemo raziskovati, spoznavati ali se naučiti česa novega, vsaj ne tega, kar bi se radi naučili sami, niti ne samostojno.

Če se otroci do odhoda v šolo niso učili, niso imeli možnosti ali priložnosti, da bi spoznavali svet okoli sebe, in s tem ni mišljeno, da bi morali po odkrivalne izkušnje zelo daleč, le naravno navdušenost nad stvarmi, ki jih vidijo, doživljajo ali tipajo, ljudje, ki jih srečujejo, doživljanja, ki jih izkušajo, jim ne smemo odvzeti, jim učenje v šoli tudi ne bo v veselje.

torek, 4. julij 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: V dvigalu

Dvigalo je zanimiva reč. Človeka lahko prepelje višje, ne da bi mu bilo treba hoditi. Obstaja tudi več vrst in velikosti. Taki čisto majhni, da se komaj ena oseba stisne vanj, ali taki zelo prostorni, da bi vanj lahko zbasali celo slona.

Nekateri se vožnje z dvigalom bojijo, drugim je vožnja v užitek. Nekatera dvigala so počasna, spet druga višino premagujejo zelo hitro.


V 20 povedih napišite svojo zgodbo v dvigalu. Kam vas popelje?

Veselo pisanje!

petek, 30. junij 2017

Učenje kot vrednota in osnova za znanje

V maju in juniju smo na Literarnici naslavljali teme, ki jih tudi med počitnicami ne bi smeli zanemariti. In čeprav se zdi, da imajo povezavo le s šolo, imajo pravzaprav veliko več povezave s posameznikom samim in njegovim življenjem na sploh, saj je učenje zelo pomembna sestavina našega vsakdana. Ali bi vsaj moralo biti.

Objave smo združili v prispevku za Literarnični novičnik in zdi se nekako prav, da ga objavimo tudi tukaj.

Tako se je kljub zaključku še enega šolskega leta, potrebno tematiki posvetiti tudi med "oddihom" od šole. Ali ravno takrat, v bolj neformalnem in sproščenem okolju. 

torek, 27. junij 2017

Ustvarjalno-pisalni izziv: Nevihta

Poletje in visoke temperature pogosto spremljajo tudi nevihte, ki lahko s svojo pojavnostjo naravnost navdušujejo in prinesejo potrebno ohladitev v toplih dneh. 

Bliski in strele po nebu zarezujejo pravo umetniško podobo. Temni oblaki ustvarjajo prav posebno svetlobo, ki je hkrati temačna, a tudi zapeljiva.

Nevihte pa lahko pokažejo tudi temno stran narave. Veter lomi veje, ruši drevesa ali stavbe, narasle vode poplavljajo, odplavljajo mostove, ceste in tudi ljudi.

Lahko ustvarijo celo dramo.


V 20 povedih opišite nevihto. Bo tista že skoraj romantizirana plat ali tista temnjaška?

Veselo pisanje!

petek, 23. junij 2017

Branje in koncentracija

Zadnji šolski dan za veliko število učencev in dijakov predstavlja olajšanje, uspeh po še enem zaključenem razredu ali letniku in veselje pred zasluženimi počitnicami.

Marsikateremu učencu pa konec šolskega leta ne bo v tako uteho ali vsaj ne bi smelo biti. Tukaj ne govorimo o tistih učencih ali dijakih, ki jih čakajo popravni izpiti, govorimo o tistih, ki tudi med počitnicami ne bi smeli popolnoma opustiti učenja, predvsem tisti, ki jim zaradi slabe koncentracije učenje predstavlja napor.

To niso otroci, ki bi se morali otresti lenobe in se le malo bolje potrditi, da bi imeli boljše ocene. To so tisti otroci, ki se zaradi slabše zmožnosti koncentracije, težko osredotočijo na učenje.

Moje izkušnje se nanašajo predvsem na razvijanje ustvarjalnosti preko ustvarjalnega pisanja in pomoči pri pisanju in tudi branju, a verjamem, da se lahko širše nanašajo na celotni učni proces, saj težave z učenjem in pomnjenjem snovi, pa tudi z razumevanjem nastanejo predvsem zaradi nezmožnosti popolnoma se osredotočiti na eno stvar na enkrat.

V teh primerih ne govorim o pomanjkanju pozornosti kot o nevrološki motnji, govorim predvsem o tisti vrsti pomanjkanja pozornosti, ki se jo da s preprostimi vajami, še bolje navadami uriti.