petek, 19. december 2014

Koliko resničnosti je v otroških stvareh?

Katere so pa vaše otroške stvari?
Za današnjo objavo sem imela namen pisati o Lojzetu Kovačiču in njegovih Otroških stvareh kot pripravo za esej na maturi.

Pa me je utrinek misli zapeljal v drugačno smer. Še vedno bom pisala o Lojzetu Kovačiču in njegovih Otroških stvareh, a ne kot pripravo na esej na maturi, temveč malo drugače.

Na vlaku na poti v službo sem namreč razmišljala o omenjenem avtorju in njegovem delu in še zadnjih podrobnostih. Za objavo sem imela že vse pripravljeno. Potem pa se mi je v misli ponovno prikradel spomin na mojo izkušnjo eseja na maturi in Kovačičevo Resničnostjo. To je namreč eno izmed del, ki jih je morala moja generacija preučiti za esej na maturi. 

In če sem iskrena, mi delo takrat ni bilo všeč. Od celotne zgodbe se spominjam le to (in nalašč nisem romana ponovno prebrala ali se o njem pozanimala), da je bila to zgodba o tipu s hudimi kompleksi, ki ni vedel, kje mu je mesto. Bil je na služenju vojaškega roka, tam je spal z neko žensko z zelo kosmatimi (že kar bodičastimi) dlakami po nogah. Kot podoba mi je v spominu ostal tudi zaključek zgodbe, ko se Kovačič vrne iz Makedonije, sam, osamljen in brez družine ali prijateljev. Na eni izmed klopic na železniški postaji v Ljubljani (ali je bilo v parku čez cesto?) se je zvil v klobčič, kot embrio, da se je zaščitil pred nočnim mrazom, ker ni imel kam spati.

Vem, da s tem pri eseju ne bi ravno blestela, a ravno ta pomanjkljivi spomin na zgodbo (pa mislim, da dejstvo, da je od mojega zrelostnega izpita minilo že kar precej let, niti ne igra tako velike vloge) me je napeljal na misel, da je precej škoda, da se dijakom, po večini osemnajstletnikom, na višku svojih nebrzdanih hormonov, vsiljuje branje avtorjev, za katere potrebuješ, po mojem mnenju nekaj življenjske kilometrine, da jih lahko prebaviš in da ti je branje všeč. V našem razredu nas je bila namreč le peščica, ki smo radi brali, pa to še ne pomeni, da ti je potem kar vse branje všeč! Spomnim se, da so bili večni sošolcem knjige in svetovi, ki se ti ob tem odprejo, zadnja briga.

Otroške stvari sem namreč požirala z nepotešenim pričakovanjem. Ne vem, morda je k povečanem zanimanju pripomoglo dejstvo, da sem kraje, vključno s francoskim Mulhousom obiskala pred kratkim, da sem jih lahko videla kot so sedaj in doživela kot so bili nekoč. Navdušena sem bila namreč nad ugotovitvijo, da brod, ki ga Kovačič omenja med špricanjem šole,  čez Ren v Baslu še vedno pelje! in da ta zakompleksani tip tudi dobro piše. Brez obžalovanja, brez obtoževanja, celo brez zamere niza dogodke iz svojega otroštva. Dejanska resničnost teh dogodkov niti ni pomembna.

In odpor do avtorja, ki mi ga je pustila Resničnost, se je sprevrgel v dvom. Kaj ne bi na njegova dela gledala drugače, če bi se z njimi srečala kasneje? Po Resničnosti namreč nisem imela nobenega namena brati Kovačičeva dela. In naj povem, da je bilo to v obdobju, ko sem najrajši brala Shakespeara, Tolstoja in Balzaca, pa tudi Cankarja, Rožanca, v osnovni šoli še Bevka, Finžgarja, Jurčiča, in še bi lahko naštevala. Hočem povedati, da nisem brala samo neke nezahtevne, užitkarske literature. V zbirki mojih najljubših avtorjev Kovačič ni našel svojega mesta. 

In mislim, da nobena vsiljena literatura ne najde svojega mesta, še posebno pri ljudeh, ki že sicer ne berejo veliko. S takšno literaturo se odpor do vseh skrivnosti branja le še poveča.

Z Literarnico pa bi rada dosegla ravno to, da bi tudi dijakom, ljudem, ki jim branje ni blizu, prikazala čarobnost doživljanja mnogih svetov in mnogih življenj. 

Zato danes nikomur ne bom solila pameti in govorila, kaj mora narediti in o čem mora razmisliti, če želi napisati dober esej, temveč bom uživala ob doživetju prebranega, dijakom pa privoščim, da uživajo ob doživetju lastnih otroških, mladostniških in najstniških stvareh.

Vsem pa želi vesele praznike in se beremo ponovno po novem letu!

Foto: http://xn--poceniotrokestvari-prd.si/

petek, 12. december 2014

Decembrski ustvarjalno-pisalni izziv

Kaj vidite v prostoru?
Danes je tako lep sončen dan, kot nalašč za zabaven izziv, ki vas bo spodbudil k drugačnemu razmišljanju.

Ste pripravljeni?

Kje ste? Doma? V službi? Na avtobusu? Na potepu? Na vrhu hriba? Zelo faktografsko opišite kraj, prostor, okolje v katerem se v tem trenutku nahajate. Ste sami ali je okoli veliko ljudi? Je gneča ali je v prostoru z vami le še ena oseba?

Vzemite si pet minut za opis.

Ste končali z opisom? Sedaj pa si predstavljajte, da na steni, pod stropom ali na najbližjem drevesu sedi muha in opazuje isti prostor, isto okolico kot vi. Kaj vidi? Sliši? Si misli?

Dajte muhi v sebi pet minut, da opiše svoja opažanja, nato pa lahko oba opisa delite v komentarjih.

Ustvarjalno pisanje!

Foto: adme.ru

petek, 05. december 2014

Najti svoj glas

Uveljavljate svoj glas?
Všeč mi je, ko se ideja za objavo porodi kar sama, spontano in iz življenja. 

Že tri tedne imam vneto grlo, ki se kar noče pozdraviti. Res pa je, da sama kaj dosti nič kaj dosti ne prispevam k temu.

Me pa je danes čakal tudi zame zelo pomemben sestanek, ki sem se ga po eni strani zelo bala, po drugi pa sem bila zaradi tega zelo vznemirjena. Predvsem sem nanj gledala kot na priložnost, da v službi povem, kaj me teži in se končno postavim zase. Namesto da sem tiho in se jezim sama v sebi.

Zdi sem nujno, da se znamo postaviti zase, ne samo v delavnem okolju, temveč tudi v domačem in predvsem, da se znamo postaviti zase v odnosu do svojega pisanja. Ena kritika nas ne sme utišati. Ena kritika nas ne sme zaustaviti v naših pisateljskih prizadevanjih in ena kritika nas ne sme odvrniti od nas samih.

Predvsem pa mislim, da moramo ostati zvesti samim sebi in pisati o stvareh, ki nas navdihujejo in o katerih radi pišemo, ne glede na splošno mnenje, o čem je bolje pisati. Morda naša dela ne bodo nikoli objavljena. Morda s svojim pisanjem ne bomo spreminjali sveta. Prepričana pa sem, da se bomo s svojim glasom dotaknili nekoga.

Zato najdite svoj glas in ga sporočajta vsakomur, ki vas je pripravljen poslušati!

Foto: arealchalange.com

petek, 28. november 2014

Natalie Sarraute: Otroštvo

Kdo je bila Nataša Černjak?

Nataša Iljična Černjak se je rodila 18. julija 1900 v vasici Ivanovo blizu Moskve v asimilirani, bogati in kulturni židovski družini. Oče Ilja Černjak je bil kemik znanstvenik in lastnik tovarnice kemijskih barvil v Ivanovem, mama Pavlina Šatunovski pa je kasneje pod moškim psevdonimom Višrovski pisala in izdajala pripovedke za otroke. 

Zakon njenih staršev ni bil srečen, ločila sta se, ko je bila Nataša stara dve leti. Mati se je vnovič poročila ter z možem Nikolajem - Koljo Boreckim ter Natašo odšla najprej v Ženevo v Švici, nato pa so se za nekaj let ustalili v Parizu. Nataša je počitnice preživljala z očetom doma v Rusiji ali v švicarskih letoviščih, dokler ni prišel živet v Pariz tudi oče. 

Položaj se je obrnil, ko se je mati leta 1906 odločila preseliti v Sankt Peterburg, oče pa je moral 1907 zaradi političnih prepričanj svojega brata prisilno ostati v Franciji. Uveljavljeni sistem izmenjave staršev se je porušil z odhodom obeh Boreckih v Budimpešto februarja 1909, ko so Natašo za pol leta poslali k novoporočenemu očetu. Tam se j z njo ukvarjala mlada, komaj 24-letna mačeha Vera Šeremetjevski, ki je bila tedaj že noseča in je kasneje rodila Natašino polsestro Lili. 

Ker se mati do jeseni ni javila, je oče hčerko v Parizu vpisal v šolo, kjer je Nataša našla prvo stabilno točko v življenju.  ... Nataša je tako za stalno ostala pri očetu, maturirala v Parizu, študirala angleščino in zgodovino v Oxfordu, sociologijo v Berlinu, in pravo v Parizu, kjer  je začela delati kot odvetnica in se posvetila mednarodnemu pravu.

Literarno ustvarjanje se ji je odprlo šele v zrelih letih, njena prva knjiga, zbirka kratkih proznih zapisov Tropizmi, je izšla leta 1939. Po vojni se je v celoti posvetila književnemu ustvarjanju. Avtobiografski roman Otroštvo je napisala pri triinosemdesetih letih.
Povzeto po Esej na maturi 2015, str. 66-67

Otroštvo

Roman Otroštvo je Natalie Sarraute napisala pri triinosemdesetih in zajema spomine na nekatere dogodke iz avtoričinega otroštva in se konča z njenim odhodom v gimnazijo.

V tokratni objavi se ne bomo posvetili sami vsebini zgodbe, temveč bolj vprašanjem o zgradbi, temi, motivih in likih romana, ki vam bodo pomagala raziskati odnos avtorice do lastnega otroštva, do oseb, ki so ji bile blizu ter dogodke, ki so vplivali na njeno življenje.

Zgradba
Kakšna je zgradba romana? Na koliko delov, poglavij je roman razdeljen? Katere so osrednje osebe in dogodki posameznega poglavja?

Tema in motivi
Katera je glavna tema romana? Katere motive najdete v zgodbi?

Dogajalni čas in prostor
Določite dogajalni čas in prostor.

Pripovedni glas
Kdo pripoveduje zgodbo? Kaj je za posamezen pripovedovalkin slog značilno? Kakšen je učinek takšnega pripovednega glasu?

Literarne osebe
Katere so literarne osebe v romanu in v kakšnem razmerju so do pripovedovalke? Kakšne so značajske lastnosti posameznih likov? Kako vplivajo na osrednji lik pripovedovalke, na njena čustva, dojemanje sveta in na potek zgodbe? Kakšni so pripovedovalkini občutki do njih, kako se do njih vede in kaj ji pomenijo?

Na kakšen način pa bi vi zapisali svoje otroštvo?

Foto: alalettre.com




petek, 21. november 2014

Ustvarjalno-pisalni izziv: Rilke

Preizkusite se v ustvarjalno-pisalnem izzivu
Ne vem koliko sem danes sploh sposobna razmišljati. Že cel teden se ubadam z vnetim grlom, tako da je moja energija na zelo nizki točki. Zmeraj pa se najde nekaj prostora za ustvarjalnost, kajne?

V prejšnji objavi sem pisala o Pismih mlademu pesniku, ki so me navdušila, predvsem ker bi lahko prikimala skoraj vsemu, kar je Rilke v njih izpostavil.

V prvem pismu sem našla tudi tokratni ustvarjalno-pisalni izziv. Od samega Rilkeja.

Pa poskusimo. Rilke je Kappusu svetoval, da naj se pri pisanju oziroma pesnjenju osredotoča na vsakodnevne motive, ne na splošne: opišite svoje žalosti in želje, bežne misli in vero v kakršnokoli lepoto - opišite to z občuteno, tiho, ponižno odkritosrčnostjo in uporabite za izpoved stvari, ki vas obdajajo, podobe svojih sanj in predmete spomina (2006, str. 8).

Veselo pisanje!

Foto: skrivnosti-zdravja.si

petek, 14. november 2014

Rainer Maria Rilke: Pisma mlademu pesniku

Ugotavljam, da imam po vsej verjetnosti zelo staro dušo. V poplavi knjižnih novosti in literarnih uspešnic, še vedno rajši sežem po delih, ki so bila napisana pred stotimi leti. Ali več. Novejše zadeve me ne privlačijo tako zelo in niso moja prva izbira za branje, pa naj še tako opevajo njihove posebnosti in enkratnosti.

Kar se meni zdi enkratno je to, da so pisatelji preteklih stoletij že vse pogruntali. Svoja dognanja nam ponujajo na pladnju, mi pa se še vedno vrtimo kot mačka okoli vrele kaše. Tehnologija je v zadnjem stoletju, celo damo dvajsetih letih strmo napredovala, človek s svojimi čustvi, negotovostmi in dvomi v ljubezen pa se ni prav nič spremenil.

Zato marsikatero delo, napisano pred več stoletij, upravičeno imenujemo večno.

Jane Austin nam je razgrnila celo paleto živobarvnih značajev. Shakespeare se je že štiristo let nazaj spraševal ali biti ali ne biti in o vseh moralnih aspektih človekovega ravnanja. In še vedno, ob vsakem večjem ljudskem uporu ali pa samo v opomin, pred parlamentom beremo Hlapce. Kot da no minilo celo stoletje.

Rainer Maria Rilke s svojimi Pismi mlademu pesniku, po mojem mnenju, spada v kategorijo večnih. Pred več kot stotimi leti je Franzu Kappusu, ki je Rilkeja prosil za mnenje o svojih pesnitvah, dal nekaj dragocenih nasvetov, ki niso primerni le za pisanje, temveč pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju.

Tako je Kappusa že takoj v začetku opozoril, da mu je kritika tuja, saj se umetniškemu delu ni mogoče približati manj kot s kritiškimi besedami. In mislim, da se h katerikoli stvari, še manj pa k osebi, lahko približamo s kritičnimi besedami. Zavedamo se, da je kritika razdiralna, pa vseeno nam je tako ljuba, ko govorimo o drugih ali z drugimi.

In toliko ljudi se boji čutiti, da ne bi bili prizadeti. A ravno čustva nas oblikujejo, pravi Rilke. Zaradi njih smo to, kar smo in zaradi njih lahko dosežemo veliko - ali pa nič. Zato se ne smemo braniti bolečine, žalosti ali samote.

Samota je še en element, ki jo Rilke zagovarja. Toliko ljudi se boji biti samih, zato se rajši obdajajo z nezdravimi odnosi in odvisnimi razvadami. Prevečkrat se ženemo za zunanjimi potrditvami, ne znamo pa uživati z edino osebo, ki bo vedno zraven, ne glede na to, kako vneto se je želimo znebiti.

Kaj pa ljubiti? Preprosto ljubiti! Pa ne samo ljubezensko, romantično, strastno. Marveč ljubiti, ko človek ljubi človeka preprosto zato ker je, ne zato kar mu pomeni.

Ali pa Rilke sploh ni pisal o tem? In smo ponovno na začetku in moramo vse to šele odkriti. 

Foto: knjigarna-beletrina.si

petek, 07. november 2014

S cilji lahko esej na maturi pišete bolje

Kakšni so vaši cilji na maturi?
Današnja objava je ponovno namenjena eseju na maturi. Ste romana že prebrali? Vsaj enkrat? :)  

Ena od tematik, ki jo obravnavam vsako leto v sklopu Matura cilji, ki naj bi jih z napisanim esejem dosegli.

Zdi se mi pomembno, da veste, kaj se od vas pričakuje in zakaj v bistvu se na izpitu iz mature daje toliko poudarka ravno pisanju eseja.

O samih ciljih, ki naj bi jih pri eseju dosegli in kaj se pri pisanju od vas pričakuje, sem veliko pisala že pretekla leta. In da se ne bom ponavljala, vas vabim, da si preberete lanskoletno objavo, saj se cilji niso spremenili.

Foto: aimhightuition.com.au

sreda, 05. november 2014

AirBeletrinin natečaj za kratko zgodbo

Ste že napisali svojo "kratko" zgodbo?
AirBeletrina tudi letos razpisuje tradicionalni natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 5. december 2014. Peterica finalistov bo o svoji uvrstitvi v veliki finale obveščena najkasneje 16. 12. 2014. 
19. 12. 2014 se bodo vsi finalisti predstavili na zaključnem večeru, kjer bo tudi razglašen(a) avtor (avtorica) zmagovalne zgodbe. Večer se bo nadaljeval v tradicionalno Beletrinino prednovoletno zabavo.
Glavna nagrada je 300 evrov in objava na AirBeletrini. Žirija se lahko odloči za objavo več zgodb, ki bodo vse honorirane. Vsi finalisti bodo prejeli tudi knjižne nagrade.
Pravila igre:
Vsak avtor ali avtorica sme sodelovati le z eno zgodbo, ki naj bo izvirna in še neobjavljena. Zgodbe naj bodo natipkane na računalnik, v pisavi Times New Roman, z velikostjo pisave 12, razmakom 1.5 in obojestransko poravnavo. Dolžina zgodb naj ne presega 10.000 znakov brez presledkov. Besedila, ki ne bodo zadostila vsem naštetim kriterijem, bodo žal izločena. Zgodbo, ki naj bo podpisana samo s šifro in ne z imenom in priimkom, v štirih izvodih pošljite z navadno pošto na naslov: Beletrina, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana, s pripisom AIRBELETRININ NATEČAJ. Pošiljki priložite zaprto ovojnico, ki naj vsebuje vaše osebne in kontaktne podatke: ime, priimek, poštni naslov, telefon, elektronski naslov. Tudi ta ovojnica naj bo opremljena z vašo šifro.
Ilustracija: Ana Baraga

četrtek, 30. oktober 2014

Ustvarjalno pisalni izziv: Pasje življenje

Pasje življenje
Verjamem, da vas je veliko z mislimi že pri prihajajočih praznikih. Nekateri ste tako ali tako na počitnicah. Vseeno pa sem tokrat za vas ponovno pripravila ustvarjalno-pisalni izziv. 

Morda vam bo med prazniki prišlo prav spodbuditi svoje male sive celice k ustvarjalnemu razmišljanju.

1. del

V nekaj stavkih opišite vaš današnji dan ali pa le del dneva. Ni potrebno, da se vam je zgodilo kaj pretresljivo posebnega, morda se je odvila le vsakodnevna rutina. Opišite njo!

2. del

Sedaj vašo zgodbo napišite, kot da bi jo doživljal pes. Ne, izgovor ni, da nimate psa :).

Kakšen je bil njegov dan? Delite svoje zgodbe v komentarjih!

Foto: wallpapers55.com

petek, 24. oktober 2014

Kakšna je zgradba eseja?

Zgradba je pomembna sestavina eseja. 

Z današnjo objavo nadaljujemo priprave na esej na maturi. 

Ena od pomembnih sestavin eseja je njegova zgradba, zato je tudi pomembno, kako jo načrtujemo. Pri izpitu vam lahko že samo dobro zasnovan esej prinese lepo število točk.

Pri šolskem eseju njegova zgradba izhaja iz zgradbe spisa in se deli na:
1. uvod, 
2. jedro, 
3. zaključek. 
 
Ta razdelitev je nekoliko poenostavljena, saj ne nakaže tudi že vsebinskega koncepta eseja. 
Verjetno se boste pri pouku učili o malenkost drugačni razporeditvi. Sama predlagam spodnjo, saj razumljiveje nakaže vsebinski načrt in potek eseja. Na tem mestu bomo zato govorili o tezi, antitezi in sintezi, ki pa že bolj opredelijo sam vsebinski očrt eseja. 
 
1. Uvod 
 
Delitev na uvod, jedro in zaključek ni enaka delitvi na tezo, antitezo in sintezo. Uvod sam po sebi ni ekvivalent teze. 
 
Pri šolskem eseju v uvodu izpostavimo problem ali temo, ki jo bomo obravnavali v eseju. Po navadi je uvod dolg en odstavek in zajema nekako dva do tri povedi. Problem lahko izpostavimo v obliki vprašanja - da se vprašamo o utemeljenosti izpostavljenega problema, lahko pa v trdilni obliki - da utemeljenost problema (po)trdimo ali zanikamo. Uvodni problem je lahko zastavljen tudi v obliki citata. Vprašanje oz. trditev vedno izhaja iz danega naslova eseja ali kratkih navodil, ki jih dobite pri izpitni nalogi. 
 
2. Teza in antiteza 


Tako imenovano jedro vsebuje dva elementa: tezo in antitezo. Zelo poenostavljeno bi to pomenilo, da pod tezo spadajo vsi elementi, s katerimi nakažete strinjanje z izpostavljenim problemom, antitezo pa vsi argumenti, s katerimi pokažete, da se s problemom ne strinjate, ga ne podpirate. Torej, navedete argumente za in proti. 
 
Zgradba jedra je odvisna tudi od vaših argumentov. Nekako gre v tej smeri, da vsak argument (za ali proti) izpostavite v svojem odstavku. Tako ta del eseja lahko vsebuje od tri do pet (lahko tudi več ali manj) odstavkov. V tem delu analizirate obravnavani problem. Pojasnjujete, razlagate, utemeljujete, primerjate, izpeljujte posamezne dele, ključne elemente ali odnose. 
 
Če ima zgradba neke svoje zakonitosti, pa jih nima vrstni red. Ni treba, da vedno najprej izpostavite strinjanje s problemom in nato nestrinjanje. Ta vrstni red lahko tudi zamenjate in je odvisen predvsem od vašega stališča do izpostavljenega problema. Če uvodni problem, temo zastavite na način, da ne izraža ali potrjuje vašega mnenja, potem boste najprej argumentirali proti problemu in s tem izrazili vaše stališče do njega. Šele nato boste navajali dejstva za izpostavljen problem. V tem primeru se s temi dejstvi ne boste strinjali. 
 
3. Sinteza 
 
Sinteza je neke vrste zaključek, vendar ni samo povzetek prej spisanega teksta, temveč je predvsem združitev teze in antiteze, nekih skupnih izhodiš, stališč.
 
V sintezi na kratko povzamemo izpostavljen problem, argumente za in argumente proti, nato pa ju povežemo v sklep
 
Sinteza lahko poda ali odpre tudi nek nov problem, ki si ga zastavite v obliki vprašanja. Tega problema nadalje ne opredeljujete, saj je že stvar druge razprave. Novega problema pa ne odpirajte na silo. Izpostavite ga res le, če se vam utrne med raziskovanjem argumentov in utemeljevanjem le-teh. 
 
Tudi sinteza je napisana v enem odstavku, je pa nekoliko daljša od uvoda (lahko tudi do 10 povedi). 
 
Pazite pa na dolžino uvoda in zaključka, ki morata biti po dolžini sorazmerno krajša od dolžine jedra. Če imate jedro, ki je dolgo eno stran, potem naj uvod in zaključek zavzameta prostor le nekaj vrstic. 
 
Vaja 
 
Obe deli ste prebrali. Če ste upoštevali korake za pripravo na esej, ste jih prebrali večkrat in jih sedaj vsebinsko in strukturno zelo dobro poznate. 
 
Če ste ob branju vodili dnevnik branja, lahko za temo pobrskate v zapiskih, drugače pa se osredotočite na misel, dogodek, odnos, sporočilo ..., ki se vam je ob branju najbolj vtisnilo v spomin. O temi lahko tudi že razmišljate v povezavi s tematskim sklopom Otroštvo, vendar predlagam, da za vajo najprej napišete esej na temo, ki se vas je ob branju najbolj dotaknila.  

Nastavite si uro. Zastavite si vprašanje, to vam bo hkrati služilo tudi kot problem, ki ga izpostavljate, nato pa skušajte nanj odgovoriti. Odgovore lahko najprej podate v obliki alinej, miselnega vzorca ali krajšega osnutka. Si začrtate zgradbo oz. potek eseja. Navedite argumente za in proti ter sklep. 
 
Ko imate pripravljen osnutek, se lotite še pisanja celotnega eseja. Pri tem bodite pozorni tudi na strukturo stavkov, slovnično pravilnost in slog. Imejte v mislih: če ste med pisanjem navajeni veliko popravljati in prečrtavati, boste potrebovali nekaj časa tudi za čistopis. 
 
Ponovno si lahko nastavite uro in upoštevate predpisano dolžino eseja. Preračunajte, koliko časa ste porabili za pisanje osnutka oz. za prepoznavanje vaših idej in stališč o problemu, preračunajte, koliko časa ste porabili za pisanje eseja, na koncu pa si vedno pustite 15 do 20 minut časa za čistopis. 

Med pisanjem se boste gotovo motili, predvsem pa skušali popravljati svoje mnenje oz. način, kako ste ga izrazili, zato je dobro, da imate na voljo še nekaj časa, če boste morali napisano še enkrat prepisati. 
 
Imate sami drugačen pristop do pisanja eseja? Kako se ga lotite pisati? Kakšni so vaši nasveti za čim boljše priprave?

Foto: learnthat.com

četrtek, 16. oktober 2014

Literarnica je postala zavod

Literarnica - prostor ustvarjalnega pisanja in razmišljanja
Že nekaj časa se je pripravljalo. Po dveh letih pisanja bloga sem prišla do točke, ko sem se morala vprašati ali pisanje bloga popolnoma opustiti, ker mi je enostavno vzelo preveč časa, da bi bilo samo še hobi, ali pa spletni obliko spremeniti v nekaj bolj oprijemljivega

Misel o zavodu se mi je v mislih pletla že zelo dolgo časa. In ko sem pomislila, da bi morala svoje sanje ponovno odložiti ali se jim celo odpovedati, vprašanje sploh ni bilo več potrebno. Odločitev je bila na dlani. In odločitev je padla.

Tako sem septembra registrirala zavod - Literarnica, zavod za izobraževanje, kulturo in založništvo!

Kljub neizmernemu veselju in ponosu, ki ga čutim ob tem zame pomembnem koraku, pa se tudi zavedam, da se je pravo delo šele začelo. Na srečo mi ob strani stoji partner in prijatelji, ki mi ne nudijo samo moralne podpore in vzpodbude, temveč mi nemalokrat priskočijo na pomoč z nasveti, predlogi, pregledi itd.

Idej je veliko in veselim se, da jih bom v prihodnje, s svojo navdihujočo ekipo, lahko še bolj poglobljeno in dodelano uresničevala in izvajala. Predvsem pa si želim, da bo vsebina na Literarnici vedno sveža in osvežujoča ter koristna za vas, ki Literarnico spremljate.

KONCEPT USTVARJALNEGA RAZMIŠLJANJA

Ena od naslednjih nalog, kar podjetnih se mi zdi, je oblikovati vaje ustvarjalnega pisanja, ki spodbujajo ustvarjalno razmišljanje. To je nekaj, do česar čutim veliko strast. 

Da bi imela večjo časovno in ustvarjalno svobodo razvijati ta koncept, sem se odločila, da se z ekipo prijavim na natečaj Vse je mogoče.

Vesela bom, da moja prizadevanja podprete z oddanim glasom podpore na naslednji povezavi in sledite navodilom: http://www.vsejemogoce.si/?s=zgodba&id=169

Hvala!

Foto: Literarnica

petek, 10. oktober 2014

Ustvarjalno-pisalni izziv: Odlomek

Za danes sem vam pripravila razmišljujoče pisalno ustvarjalni izziv. Nekaj prednosti bodo verjetno imeli tisti, ki se v letošnjem šolskem letu pripravljajo na maturo, je pa to tudi namig za vse ostale.

Preberite spodnji odlomek. 

Ob sredah popoldne, ko se vračam iz šole, in ker mi za naslednji dan ni treba pisati nalog, se grem včasih igrat z Lucienne Panhard, deklico iz mojega razreda. Enake starosti sva, le dva meseca sva narazen in prav tako velika je kot jaz, droben, vesel obraz ima, oči malo postrani in njeni debeli zlati kiti, za kateri porabi njena mama veliko časa, da ju splete, ji segata dlje kot do pasu, ne tako kot moja "mišja repka", ki sta mi le do ramen in ju lahko sama kaj hitro spletem. Lucienne me čaka na vogalu ulic Alésia in Marguerin medtem, ko tečem odložit torbo in povedat, da se grem k njej igrat.

Najprej nekaj vprašanj v zvezi s prebranim odlomkom:

Kako je naslov dela in kdo je avtor?
Odlomek umestite v celotno dogajanje: kaj se dogaja pred tem dogodkom in kaj za njim. 
Kdo pripoveduje in o kom teče zgodba.
Kdo je oseba, ki jo pripovedovalka v odlomu opisuje in kakšen je pripovedovalkin odnos do nje? 

VADNICA: Sedaj pa še malo razmigajmo naše ustvarjalne brbončice.

V odlomku pripovedovalka opisuje dekle, s katero sta si bili v otroštvu blizu. Kljub dokaj nevtralnemu opisu lahko sklepamo, da pripovedovalka čuti do dekleta naklonjenost.

Kakšen opis dekleta bi bil, če bi pripovedovalka do prijateljice čutila strah, jezo, ljubosumje, žalost...? Izberite vodilno čustvo in odlomek napišite ponovno z vidika izbranega čustva.

Vabim vas, da svojo ustvarjalnost delite v komentarjih. Prijetno napletanje novih zgodb!

Foto: dreamstime.com

petek, 03. oktober 2014

Kaj je ustvarjalno razmišljanje?

O koristnostih ustvarjalnega pisanja na učenje in učni proces smo na Literarnici že pisali. 

Verjetno ni treba posebej poudarjati (pa vseeno bomo :)), da ustvarjalno pisanje spodbuja tudi ustvarjalno razmišljanje.


V današnji objavi bomo poudarek namenili slednjemu. Definicijo povzemam po BussinessDictionary, ker je kratka in jedrnata.

Ustvarjalno razmišljanje je način gledanja na problem ali situacijo s sveže perspektive, ki spodbuja neobičajne rešitve. Ustvarjalno razmišljanje lahko spodbujamo tako preko nestrukturiranega procesa razmišljanja kot je viharjenje možganov kot tudi preko strukturiranega procesa kot je lateralno razmišljanje. 

Latentno razmišljanje - izraz je vpeljal britanski psiholog dr. Edward de Bono - je tehnika proizvajanja idej in reševanja problemov, s katero ustvarjamo nove koncepte in pogled na stvari na nove načine. Med tem ko logično ("vertikalno") razmišljanje razvija izbrano idejo, stransko ("latentno") razmišljanje izzove sveže ideje ali spremeni ustaljeni okvir razmišljanja. In medtem ko vertikalno razmišljanje poskuša premagati težave, jih lateralno razmišljanje poskuša obiti s povsem drugačnim pristopom.

Na kratko bi lahko latentno razmišljanje označili kot drugačno, ne ravno ustaljeno razmišljanje, pogled z drugega zornega kota.

Za takšno razmišljanje si prizadevamo tudi na Literarnici, kjer se bomo posvečali predvsem ustvarjalnemu razmišljanju, ki ga lahko spodbujamo preko vaj ustvarjalnega pisanja.

Foto: brandsenz.blogspot.com

petek, 26. september 2014

Kaj je esej?

Začetki eseja
Verjetno o eseju veliko razpravljate pri pouku, a se mi vseeno zdi pomembno, da tudi na Literarnici najprej nekaj pozornosti posvetimo začetkom nastanka eseja. Zakaj esej? Od kje izvira? Katere so njegove osnovne značilnosti?

Esej je polliterarna zvrst, ki ima svoje značilnosti.

Zakaj polliterarna zvrst? Ker je oseben, njegov slog je lahko umetniški, hkrati pa je po tematiki bližje razpravi.

Za začetnika eseja, kot samostojne zvrsti, velja Michel de Montaigne (1533-1592), ki se je proti koncu svojega življenja odmaknil v okrilje družinskega dvorca, v samoto bogate knjižnice, ki mu jo je zapustil oče.

Ob prebiranju knjig je razmišljal o različnih temah. Prebrano je osvetlil z lastnimi izkušnjami in tako prebranemu dodal osebno noto, lastne vtise, razmišljanja o temi, ki jo je obravnaval z različnih vidikov, sproti raziskoval in odkrival ter podajal subjektivne odgovore.

Te zapise je Montaigne poimenoval essais - francosko poskus. Poskus odkrivanja samega sebe skozi odkrivanje teme, osebnega pristopa in opredeljevanja do obravnavane teme.

Esej pa ni le skupek idej, misli in mnenj avtorja, saj se esejist vedno opredeljuje do izbrane teme na podlagi preverjenih dejstev oziroma podatkov.

Esej je tudi polemičen. Avtor  lahko v svojem razmišljanju o tematiki menja mnenja, ki si lahko v besedilu tudi nasprotujejo, saj njegovo razmišljanje temelji na odkrivanju novih dejstev, novih odgovorov in tudi novih problemov, ki jih nato zagovarja ali pa tudi ne. Z novimi spoznanji o temi lahko tako prej zagovarjanemu mnenju v nadaljevanju nasprotuje.

Montaigne je v svojih esejih uporabljal veliko citatov, npr. Horaca, Properca, Anakreona in drugih, s pomočjo katerih je utemeljeval svoja mnenja oziroma na podlagi katerih je svoje mnenje šele oblikoval. 

Še najbolje značilnosti eseja opiše Montaigne sam: "Kot sem ustvaril svojo knjigo, tako je tudi knjiga ustvarila mene."

Esejistično obliko je po Montaigneu prvi prevzel Francis Bacon (1561-1626), angleški filozof, ki je eseju pridal svoj slog, tako imenovan znanstveni esej, ki je osebno stališče do problema, nadomestil z racionalnim opazovanjem in logičnim sklepanjem.

Foto: aadvarkian.com

petek, 19. september 2014

Mladi pesniki pozor - bliža se že 15. Pesniška olimpijada

Letos v okviru 15. Pesniške olimpijade kar trije razpisi.
V tokratni objavi vas vabimo k sodelovanju na kar treh natečajih.

Približuje se čas za že 15. Pesniško olimpijado. Novembra bo na Koroškem zelo pestro, saj bodo gostili sveže mlade pesniške glasove iz cele Slovenije in iz zamejstva, ki se jim bodo tokrat pridružili tudi udeleženci četrtega osnovnošolskega natečaja za najboljšo pesem Mlada pesniška olimpijada in udeleženci fotografskega natečaja #fotopoezija.

RAZPISNI POGOJI ZA 15. PESNIŠKO OLIMPIJADO Dravograd, 7. - 9. november 2014:
- srečanje je namenjeno dijakom in študentom s statusom (ob prihodu bodo izbrani 
kandidati priložili potrdilo o vpisu)
- kandidati naj organizatorju po elektronski pošti pošljejo izpolnjene prijavnice in v vpogled 
priložijo deset (10) svojih pesmi 
- pesmi naj bodo napisane in shranjene v programu Word (vsaka na svoji strani) ter 
opremljene z imenom in priimkom
- izbor snovi, tem in motivov pesniškega snovanja je docela v avtorjevi domeni

Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.

Žirija bo najizrazitejšega avtorja nagradila s 50 razglednicami, na katerih bo natisnjen verz 
njegove pesmi, z (najmanj) eno tiskano in/ali spletno objavo njegovih pesmi ter s knjižno 
nagrado, s katero bodo nagrajeni tudi vsi udeleženci 15. Pesniške olimpijade.

Organizator si v primeru večjega števila prijav pridržuje pravico do izbora udeležencev na osnovi strokovne ocene poslanega pesniškega dela. 

Za vse izbrane kandidate bodo organizirane pesniške delavnice, literarni nastop, prehrana in prenočišče.

Simbolična kotizacija znaša 10€ ter se povrne s podelitvijo knjižne nagrade. Kotizacija se poravna na mestu dogodka.

Organizator si pridržuje pravico do kasnejše spremembe programa zaradi morebitnih tehničnih ali drugih tehtnih razlogov.

Prijavnico in izbor pesmi naj kandidati pošljejo najkasneje do petka, 17. oktobra 2014, na elektronski naslov barbara@pesniska-olimpijada.si, s pripisom »15. PESNIŠKA OLIMPIJADA«.

O izboru, programu in mentorjih delavnic bodo kandidati po elektronski pošti obveščeni 
najkasneje do ponedeljka, 27. oktobra 2014. 


  • Več informacij in prijavnico najdete tukaj.


V okviru 15. Pesniške olimpijade bo potekala tudi 4. MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA, ki je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci. Cilj natečaja 
je mlado poezijo predstaviti širši javnosti.

Pesem, opremljeno z imenom in priimkom, naj učenci (s pomočjo staršev ali učiteljev) skupaj z izpolnjeno prijavnico pošljejo najkasneje do petka, 17. oktobra 2014, na elektronski naslov: barbara@pesniska-olimpijada.si, s pripisom »4. MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA«.


  • Več informacij in prijavnico najdete tukaj.


Letošnja novost pa je FOTOGRAFSKI NATEČAJ #FOTOPOEZIJA, ki je del projekta Pesniška olimpijada. Traja od 16. 9. 2014 do 31. 10. 2014, mladim pa omogoča, da se skozi umetniško ustvarjanje aktivno vključijo v promocijo literature, še posebej pesništva, in kulturnega preživljanja prostega časa. 

Tema natečaja je fotopoezija – preplet fotografije s poezijo, s pesniški motivi, s simboliko 
pesništva. Interpretacija povezave med fotografijo in poezijo je docela prepuščena avtorju.


  • Pogoje sodelovanja in dodatne informacije najdete tukaj.
Foto: Pesniška olimpijada

petek, 12. september 2014

Priprave na pisanje eseja

Vsake dobre priprave se začnejo pri branju!
Rubriko Matura vsako leto začnem z objavo, ki govori o pripravah na esej. In ker se mi zdi za dobro pisanje zelo pomembno, da tudi veliko beremo, začnimo tudi tokrat pri osnovah in te se začnejo pri ravno branju. 

Verjamem, da marsikomu ta način priprav ni po godu, a mislim, da je lahko z  malo dobre volje tudi branje zelo zabavno. Predvsem pa vam bo celotni proces priprav vzel veliko manj časa, kot boste na začetku mislili.

Deli, ki ju bomo letos obravnavali verjetno že dobro poznate, vsaj po avtorju in naslovu, če ne drugače, zato se lotimo priprav.

Najprej obe deli preberite. V tej prvi fazi vam še ni treba razmišljati, kaj in zakaj ali kako sta avtorja pisala, o slogovnih elementih, tematiki itd. Na koncu lahko vsebino obeh del strnete v kratko obnovo ali napišete povzetek.

Če se vam med branjem preveč "vsiljujejo" lastne misli in ideje, se lahko takoj lotite druge faze, ki zajema vodenje tako imenovanega dnevnika branja, ko si med branjem zapisujete lastna razmišljanja o prebranem, pisateljeve misli, ki se vam še posebej zasidrajo v spomin, vaša občutja o prebranem in tudi vse misli, ki se vam ob branju utrnejo pa na videz nimajo nobene povezave s prebrano vsebino.

Priporočam tudi, da razen omenjenih del, še ne raziskujete ozadja napisanih del, obdobja, življenja pisateljev itd. Naj bodo vaše misli le vaše. Naj izhajajo iz vašega doživljanja obeh romanov, ne da bi se vam vsiljevala priučena literarna kritika.

tretji fazi - da, to pomeni tudi tretje branje, se lotite poglobljenega, razčlenjujočega branja. Tokrat imejte v mislih tudi izbran tematski sklop: Otroštvo. Osredotočite se na tematiko, kako je opisana, kakšno vlogo ima v delu, kakšne občutke sproža v literarnih likih.

četrti fazi se lahko posvetite širšemu raziskovanju del. To pomeni, da preberete avtorjeva življenjepisa, deli umestite v ustrezno literarno obdobje, preučite zgodovinsko ozadje, v katerem sta deli nastali ter to novo pridobljeno znanje povežite z že usvojeno literarno teorijo, ki ste jo obravnavali pri pouku.

Se sliši zapleteno? Verjemite, da ni. Res pa je, da takšne priprave od vas terjajo nekaj vztrajnosti in zavzetosti.


Se že pripravljate na esej na maturi? Imate svoj način priprav? Delite jih z ostalimi v komentarjih.

petek, 05. september 2014

Priprave na Maturo 2015 se pričenjajo!

Priprave na maturo se pričenjajo!
Ta teden se je veliko stvari vrtelo okoli šole, da sem skoraj pozabila razmišljati o drugih stvareh. Starejši sin je postal prvošolec, tako sem se tudi sama vrnila v svoje osnovnošolske spomine in zato sem bila več kot enkrat prisiljena misliti na šolo.

Učenje na ukaz mi ni nikoli odgovarjalo in tako tudi pojmujem učenje v šoli. Zelo rada pa se učim. Zelo rada raziskujem, odkrivam in spoznavam nove stvari, nabiram nove informacije. Zelo rada se zakopljem v knjige in vpijam njihovo znanje. Verjetno mi ni treba posebej poudariti, da gre predvsem za takšne tematike, ki so mi ljube. Čeprav se na teh učnih potovanjih rado zgodi, da z veseljem sprejemam znanje tudi iz tematik, ki mi niso tako zanimive. To bo verjetno zaradi večnega nasprotja med moram in hočem.

Pa se sedaj vseeno premaknimo eno stopnjo višnje na izobraževalni lestvici in za večino k tistemu moram. Pouk se namreč ni začel le za prvo(osnovno)šolce, temveč tudi za srednješolce in s tem dijake zadnjih letnikov, ki bodo veliko svojega šolskega časa posvetili pripravam na maturo.

S pripravami na esej bomo tako pričeli tudi na Literarnici in upam, da bodo priprave pripomogle, da se bo marsikateri moram spremenil v hočem.

Letos se vračamo k romanu in čeprav se bomo bolj posvečali samemu pristopu k pisanju eseja, bomo velik poudarek namenili tudi obravnavanima deloma.

Tako nas bosta v prihodnjih mesecih pogosto spremljala tudi Lojze Kovačič in Otroške stvari ter Nathalie Sarraute in Otroštvo.

Dijaki, kakšna je bila pa vaša vrnitev v šolo? Ste se je veselili ali že nestrpno pričakujete prve počitnice?

Foto: rocketcitymom.com



petek, 29. avgust 2014

Desa Muck in Blazno resno o šoli

Všeč mi je, ko me knjige, ki nosijo tematiko, s katero se sama v določenem obdobju ubadam,  najdejo kar same od sebe.

V ponedeljek je prvi šolski dan. Po zelo dolgem času ponovno prvi šolski dan zame. Starejši sin gre v prvi razred in kot naročena mi je pred kakšnim tednom ali dvema pot prekrižala knjiga Blazno resno o šoli.

Sicer govori o starejših učencih, a vseeno se je bilo med branjem zabavno vrniti v osnovnošolske spomine. Večinoma so bili prijetni, kakšen pa je bil tudi takšne narave, da bi mi obarval lica rožnato od zardevanja, če ne bi bila za takšne sramežljivosti že prestara.

Večino osnovnošolskih let sem pisala dnevnik. Bil je prepoln ljubezenskih izpovedi in opravljanja. Na (ne)srečo sem v srednji šoli zapadla v obdobje, ko sem bila še premlada, da ne bi zardevala zaradi neuslišanih spogledovanj in sem dnevnik, ob branju katerega so mi lica rdeče gorela od sramu, uničila. Takrat nisem bila pripravljena, da bi nedolžne iskrenosti zgodnjega otroštva bral še kdo drug.

Sedaj mi je kar malo žal, saj si mislim, da se je tako izgubilo bogastvo zgodb.

Šola, ki jo opisuje Desa Muck, ni moja šola. Vsaj sama je nisem doživljala na tak način. V bistvu imam zelo lepe spomine in iz tistih časov še vedno gojim tesna prijateljstva. Nenazadnje sem v šolo rada hodila predvsem zaradi sovrstnikov in ne zaradi hrama znanja, za katerega se je šola opevala.

Vem, da marsikateri punci nisem bila všeč, ker sem bila precej dominantna oseba, razredni advokat, vseeno pa nikogar nisem doživljala kot izrazitega „sovražnika“. Ne vem, verjetno je za to kriva moja prirojena naivnost, da sem bila prepričana, da škodoželjnih ljudi sploh ni in se zato z njimi niti nisem obremenjevala.

Tudi kar se tiče šole oziroma pouka samega, mi šola ni bila odveč. Nisem se pretirano učila. Pomanjkanje učnih navad se je še posebej izrazito pokazalo med študijem, sem pa redno delala domače naloge. Takoj ko sem prišla domov. Še vedno se spominjam, kako osvobajajoč in brezskrben občutek me je prevzel, da sem imela potem še celo popoldne prosto za svoje zadeve.

Verjetno se imam v večji meri zahvali svojemu (takrat) odličnemu spominu. Iz učbenikov se nisem mogla nikoli učiti. Učenje na pamet pri meni ni obrodilo nobenih sadov, snov sem morala razumeti, da sem si jo zapomnila, zato sem pri pouku poslušala, v svoji glavi napletla zgodbo in to je bilo to.

Tako je še sedaj. Pretirano teoretične snovi mi niso blizu. Snov mora biti bolj izkustvene narave, da si jo zapomnim. Zato sem od nekdaj privrženka bolj praktičnega učenja, ki spodbuja ustvarjalno razmišljanje.

Tako ni čudno, da sem mnenja, da bi v otroci morali vseskozi spodbujati radovednost in naravno vedoželjnost, ne pa jih pitati s podatki in teoretičnim znanjem. Zakaj ne bi tudi v šoli pustili otrokom, da povedo svoje? Kako so šli v gozd in videli gozdnega lazarja, ga opisali in še druge stvari, ki so jih opazili. Ne pa da se od njih zahteva le, da ponavljajo, kar so si v šoli zapisali v zvezek.

Ob branju Blazno resno o šoli sem se s prva jezila na dejanja Žaneta, ki se mi je kasneje prikupil. Sedaj je gotovo že uspešen odvetnik. Tako kot veliko fantov, sem jih v osnovni šoli poznala, ki sicer niso bili faloti kot Žane, a jim za šolo pač ni bilo mar in zaradi tega so veljali za lene in butaste. Ko pa so odkrili kar jim je bilo resnično všeč, so, na vse splošno začudenje, bili v tem odlični. A nihče se ni vprašal, da morda poba vendarle ni len in butast, kot se zdi. Rajši so se čudili, da sploh kaj zna.

Koliko od vas zna našteti vse vrste metuljev v južni Ameriki? Zakaj se ne bi tudi izven šole pridobljeno znanje ocenjevalo v šoli?

Spominjam se svoje učiteljice likovnega pouka. Bolj ko je bila risba „grda“, bolj je bila ona navdušena nad našim risanjem. Ni marala čistih, sterilnih potez, temveč sproščene, take, ki so izražale osebo, ki jih je risala. Pri njej ni nihče ni ne znal risati.

Šola zna biti kruto okolje in to ravno v obdobju, ko smo kot ljudje najbolj ranljivi – v otroštvu in mladosti.

No, lahko pa nas tudi nauči marsikaj, na primer kako zatreti svoje mnenje, kako biti tiho in poslušati, kako biti upornik, da opravičiš vzdevke, da nisi za kaj prida in podobno.

Namesto, da bi pri otrocih spodbujali tisto znanje, ki se ga naučijo zaradi zanimanja, jih utišamo in iz njih naredimo odrasle, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo.

Poznate zgodbo o živalih, ki so se odločile imeti športni dan? Zajček, ptica in riba so se odločili, da bodo imeli športni dan in vsak je zahteval, da na spored uvrstijo športno disciplino, v kateri je bil najboljši. Zajček je hotel, da je ena od disciplin tek, ptica, da je to letenje in riba, da je plavanje.

Seveda se je morala vsaka žival preizkusiti v vsaki disciplini. Tako si je zajček pri poskusu letenja, polomil obe zadnji tački, in ne bo mogel nikoli več tako hitro teči kot nekoč. Riba si je pri teku poškodovala plavuti. Še najbolje jo je odnesla ptica, ki si je potolkla kljunček, da sedaj je le s težavo. A vse živali si zaslužijo pohvalo, ker so sodelovale v vseh disciplinah.


Koga briga, če sedaj ne bodo morale delati tistega, kar so pred tem z veseljem počele?

Svojemu sinu želim uspešni vstop v šolski sistem in pogum, da iz njega izstopi prav tako radoveden in vedoželjen kot je sedaj?

Kakšni pa so vaši spomini na šolske klopi?

Foto: sl.wikipwdia.org

petek, 22. avgust 2014

Razpisi na področju kulture

@Literarnica

Današnja objava bo malo drugačna kot ste je navajeni. Tokrat ne bo govora o literarnih natečajih, temveč razpisih, na katere se lahko prijavite kot fizična (avtorji, samozaposleni v kulturi) ali kot pravna oseba.

Trenutno na nacionalni in evropski ravni potekajo kar štirje razpisi z roki za oddajo v prihodnjem mesecu.

Pri nas Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo razpisujeta skupaj tri razpise, in sicer:

1. Javni razpis za izbor kulturnih projektov bivanja in ustvarjanja v umetniških rezidencah v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju, ki jih bo v letu 2015 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo.

Rok za prijavo je 1. 9. 2014.

Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani ministrstva.

2. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih mobilnosti avtorjev in rezidenčnih štipendij v tujini za leto 2014 (v nadaljevanju: JR8–MRŠ–2014) - JAK

Rok za prijavo je 12. 9. 2014.

Vse potrebne informacije in razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani JAK.

3. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju vzorčnih prevodov v tuje jezike in prevodov v tuje jezike za leto 2014 (v nadaljevanju: JR9–PVP–2014) - JAK

 Rok za prijavo je 12. 9. 2014.

Vse potrebne informacije in razpisno dokumentacijo najdete na spletni stani JAK.

Evropska komisija v programu Creative Europe - Ustvarjalna Evropa razpisuje dva razpisa:

1. Creative Europe (2014 - 2020) - MEDIA Sub-programme: Fostering European integration through culture by providing new subtitled versions of selected TV programmes across all Europe - EAC/S16/2014 

Rok za prijavo je 24. 9. 2014.

Vse informacije o razpisu najdete tukaj.

2. Creative Europe (2014 - 2020) - Culture Sub-programme: Call for proposal - Cooperation projects 2015 - EACEA 32/2014

Rok za prijavo je 1. 10. 2014

Vse informacije o razpisu najdete tukaj.

Upam, da komu pride prav!

Foto: blog.zav-mb.si