sreda, 15. april 2020

Imeti ali ne imeti otroka: ali je to res pravo vprašanje?

Že pred leti sem se navadila (lahko bi rekla, da naučila), da ženske, moške, pare brez otrok ne sprašujem, kdaj bodo imeli otroka. Tudi tesnih prijateljev ne. Spoznala sem, da je lahko razlogov za to veliko. Nekateri otrok preprosto nočejo imeti (tu so razlogi zakaj ponovno številni), drugi otrok ne morejo imeti, a si jih srčno želijo.

Nekateri so o tem - ne imetju otrok - govorili sami, drugi o tem niso spregovorili nikoli. Predvsem pa je to osebna odločitev, ki jo gre spoštovati. Je del človeka oz. para in ne del širše družbene ali družinske realnosti. Vsaj ne bi smela biti. Prav tako ne predmet filozovske razprave.

Nekatere(i) so namero, da ne bodo imele(i) otroka povedale(i) jasno, spet druge so se skrivoma in same v svoji bolečini, ubadale z zanositvijo, ki se nikakor ni hotela udejaniti.

Razumem, da je problem neplodnosti, ali ne imeti partnerja v rodni dobi, stvar druge teme, a tudi to je stvar materinstva. In vprašanje neimeti otroka ni samo stvar odločitve, temveč nezmožnosti zanositi.

Meni vprašanje imeti otroka nikoli ni predstavljal konflikta med mano kot žensko (recimo, da pod ta pojem spada tudi kariera) in materjo. Otrok sem si od nekdaj želela, predvsem, ker sem se z njimi od nekdaj zelo dobro ujela. Všeč mi je njihova pristnost, radovednost in radoživost. Njihova vsesplošna zvedavost in čudenje.

Kasnje se je bolj kot vprašanje ali imeti otroke, pojavljalo vprašanje ali bom sploh imela priložnost imeti otroka. Ena propadla veza za drugo, samsko življenje nikoli niso dobra napoved za to.

Po knjigi Materinstvo Sheile Heti sem segla predvsem, ker je v zadnjem času veliko govora o njej. Slovenski prevod je izšel v začetku leta v sklopu Fabule. Avtorica bi se morala dogodka tudi osebno udeležiti.Tudi sama vsebina je dvignila nekaj prahu.