sreda, 24. april 2013

Sami odločamo kdaj boli

Za ocenjevanje ali mi je brana knjiga všeč ali ne, uporabljam preprosto merilo: če sem jo prebrala na mah, potem mi je vešč, če sem potrebovala nekaj časa, jo velikokrat odložila, začela vmes brati drugo, tretjo …, potem mi ni všeč, čeprav ima vsebinski potencial in inovativni pristop. Pri tem ni nujno, da je zgodba preprosta ali ne poglobljena. Le branje je ena velika muka. Verjetno smo že vsi kdaj naleteli na take vrste knjigo, zato verjamem, da veste o čem govorim.

Zagotovo ni nič privlačnega v zgodbi, ki jo z naporom beremo, h kateri se neštetokrat vračamo s poskusom, da nam jo bo le uspelo prebrati. Šele potem pride tisti globlji del ocene, ki se ne tiče več kako je bilo sporočilo izraženo, temveč kaj sporočilo je in ali je služilo svojemu namenu.

Po moji oceni tako roman Konje krast spada v prvo kategorijo. Branje je bilo tekoče, celo zanimivo. Morda je res nisem prebrala na mah, vseeno pa nisem potrebovala daljših premorov, zaradi katerih bi bila vrnitev k branju mukotrpna. Se me pa vsebinsko delo ni posebej dotaknilo. Prijetna zgodba, brez posebnih zapletov, posledično tudi razpletov ne. Zgodba o človeku, ki se odmakne na samo, kjer upa preživeti preostanek svojega življenja. Opisi dogodkov, pripovedovalčevega doživljanja brez posebnega čustvenega naboja. S tega vidika zelo nevtralna pripoved, četudi govori o dogodkih, ki naj bi se pripovedovalca globoko dotaknili.

Ko sem za sklop Matura 2013 prebrala in preštudirala vse možne opise, razlage, spremne besede o romanu, se nisem mogla načuditi, kako drugače sem dojemala zgodbo. Vse razlage so povzemale dejstva, ki so bila očitna. Povzemale so zgodbo. Črno na belem. Sama sem se spraševala o resnici, ki je zadaj, ki se skriva za vsem tem.

Glavno vodilo zgodbe je misel, ki jo je oče Trondu, osrednjemu liku in pripovedovalcu, posredoval, ko sta v zakotnem, odmaknjenem kraju skupaj preživljala poletje. Oče je že moral vedeti, da so to njuni zadnji skupni trenutki, saj mu je takrat posredoval nasvet, da sami odločamo, kdaj boli. Že kot deček se je Trond te misli vestno držal in si jo v težkih trenutkih večkrat ponovi.

Lepa, močna misel, vendar je nisem mogla »posvojiti«. Vsiljevala se mi je namreč misel o neodgovornem očetu in njegovem sinu, ki ga je oboževal, ki si je želel njegove pozornosti in potrditve. Zakaj neodgovornem? Iz lastnih izkušenj vem, da je lahko to ena od bolj odgovornih potez v posameznikovem življenju.

Oče se mi ni kazal neodgovoren zato, ker je zapustil svojo družino, svoja otroka verjetno v najbolj občutljivih letih. Neodgovornost se kaže v načinu, kako jih je zapustil. Brez slovesa, v pismu, kot da bi to lahko odtehtalo rano, ki jo je pustil za sabo. Nekaj materialnega v sicer nematerialni praznini. In očitno je morala biti ta bolečina globoka, saj je tudi Trond enako ravnal pri svojih otrocih, četudi že odraslima hčerama. Zapustil ju je brez slovesa, brez besede.

Tudi ne morem mimo občutka, da se je pripovedovalec odmaknil v samoto, ne zaradi ženine smrti, kot nakazuje zgodba, temveč zato, da bi se odmaknil na samo, pred svojo bolečino, ki jo je nosil v sebi od očetovega odhoda. Odmik je bil njegov način soočanja z rano, ki jo je vsa ta leta nosil s seboj. V samoti je želel bolečino pozabiti. Ironično je, da je to skušal doseči, da si je za svojo samoto izbral  kraj podoben tistemu, v katerem je leta 1948 preživel poletje z očetom.  Še toliko bolj, da je bil njegov najbližji sosed mož, ki je tisto poletje živel v istem kraju. Še več, s sosedovo mamo naj bi imel Trondov oče ljubezensko razmerje in je Trondovo družino verjetno zapustil ravno zaradi nje.

Ob branju me je prav tako presenetilo, da se pripovedovalec ni nikoli potrudil, kasneje ko je odrasel, poiskati očeta. Možnosti in tudi priložnosti je vsekakor imel, če je bil dokaj premožen podjetnik. Kot odrasel starejši gospod, si soseda še vprašati ni upal, ali je oče, ko ga je zapustil, živel z njimi.

Torej, ali res sami odločamo, kdaj boli? Sama sem mnenja, da odločamo samo o tem, kako boli. Odločamo o tem, kako se bomo z bolečino soočili in tudi odločitev, da se sploh ne bomo soočili je le način. Ne soočanje ne enači z odsotnostjo bolečine, kar misel namiguje. Čustva ne moremo kar odmisliti, lahko jih le potlačimo, odmaknemo ali pa jih predelamo, pa še takrat imajo določen vpliv na nas. Ali nas neprijetne izkušnje v življenju pripravijo, da dozorimo ali pa nas odtujijo.

Kako ste pa vi doživljali zgodbo? Katere misli so se vam porajale ob branju?

Čitalnica

Na Literarnici odpiramo novo rubriko Čitalnica. Združevala bo mnenja, osebne odzive in doživljanja prebranih, neprebranih ali malo manj (pre)branih knjig.

Začeli bomo z letošnjim maturitetnim čtivom, romanoma Konje krast in Pomladni dan. Sicer sem se pri objavah pod rubriko Matura 2013 izogibala vsebinski obravnavi obeh del predvsem zato, da bi bodoči maturanti o prebranih delih razmišljali čim bolj samostojno. 

A morda vam bo ravno drugačno doživljanje zgodbe, kot ste jo obravnavali pri pouku, spodbudilo k razmišljanju izven utečenih tirnic.

In ostali? Ste prebrali zanimivo knjigo, ki se vas je še posebej dotaknila, ali pa tako dolgočasno, da niste prišli dlje od prvega poglavja? Zanimajo nas vaša doživljanja ob branju literarnih del in z veseljem jih bomo objavili na Literarnici.

torek, 16. april 2013

Kako začeti s pisanjem?

Verjamem, da nas je veliko, ki zelo radi beremo. Verjamem tudi, da smo prav tako številni tisti, ki se s pisano besedo najlažje izražamo.

Malo pa je takih, ki bi se lotili pisanja, ne da bi si pri tem postavljali številna vprašanja: Dobro pišem? Sem na pravi poti? Je pisanje res zame? In številna druga.

Vsa ta vprašanja se nam pojavijo predvsem zato, ker predpostavljamo, da bo naše pisanje nekdo tudi bral in se že v naprej obremenjujemo ali bo to, kar smo napisali, drugim všeč, ali bodo razumeli, kaj smo želeli z napisanim sporočiti.

Če ste podobni meni, potem vam je pisanje tudi zelo intimno  početje, kot sam proces in tudi kot vsebinsko. Torej, pri pisanju ne gre samo zato, kaj si bodo drugi mislili o našem pisanju, temveč gre predvsem za strah, kaj si bodo mislili o nas! Če pišete izmišljeno zgodbo ali lastno izkušnjo, vedno v besedo pretopite tudi svoje občutke, svoje razmišljanje  – sebe.

Posledično malokdo ve, da so ti strahovi, kot tudi številni drugi, ki vas znajo prevzeti ob pisanju, povsem odveč. In predvsem, če se želite resnično predati pisanju, si jih morate najprej priznati, nato pa povsem odmisliti.

Vas izmed nas, nadobudnih pisateljev, bi moral vedeti in biti v sebi prepričan: če pišeš, si pisatelj. Strahovi tukaj nimajo mesta.

Ne govorim o izdanih knjigah, priznanjih, osvojenih literarnih nagradah. S tem mislim posameznikovo potrebo po izražanju z besedami, ubesedovanju zgodb, ki tlijo v posameznikovi domišljiji, literarnem ustvarjanju.

Izkušenejši pisatelji imate že izdelan svoj način pisanja oziroma sistema, kako se pisanja lotite, začetniki pa boste morali ta sistem šele ugotoviti. Na tem mestu še ne govorimo o lastnem slogu, glasu, ki bo značilni za vaš slog, temveč o povsem tehnični plati pisanja.

Ste tip pisatelja, ki se usede in začne pisati,  o čemer koli, in iz tega razvijete zgodbo? Ali pa so vam ljubše priprave, napišete osnutek, skico zgodbe, literarnih likov, zapleta, razplete itd.? Je dovolj, da naredite načrt v glavi, ali ga morate zapisati na papir?

Tudi to niso vprašanja, ki bi si jih morali zastaviti, še preden se spravite k pisanju. So pa to sigurno vprašanja, ki bi si jih morali nenehno zastavljati med pisanjem, med ustvarjanjem, saj boste tako odkrili, kako vam je najlažje pisati.

Noben način ni boljši ali slabši, je samo vaš način. Tehnike pisanja se lahko učite, sloga se ne morete. Je unikaten del vas, je v vas, z različnimi tehnikami pa se ga lahko naučite primerno izraziti.

Se še vedno sprašujete, kako sploh začeti? Kako doseči, da zgodbo, ki se vam je začela svitati v glavi, tudi ubesedite?

Preprosto – začnite pisati. Zapišite vse, kar vam roji po glavi. Ne ukvarjajte se popolnostjo, jasnostjo, predvsem se (še) ne ukvarjajte s slovnico, temveč samo pišite. Pri pisanju gre v veliki meri za ponavljanje, za vajo. Več ko boste pisali, bolj se boste spoznali kot pisatelj.

Kljub vsemu ne morete domisliti zgodbe? Pišite o svojem dnevu, o stvareh, ki so vam ljube ali o stvareh, ki vam niso.

Lahko pa napiše svojo zgodbo na naslednjo iztočnico:

VADNICA 3: Po napornem delavniku se peljete domov. Kot vsak dan, stojite v prometnem zamašku. Danes vas to še posebej vrže iz tira. Želite si čim prej domov, pred vami pa kolona nepremične pločevine. Jezite se na voznike pred sabo, želite si, da bi vsi izginili. Nenadoma se na obzorju močno zasveti. Svetloba vas za nekaj trenutkov oslepi. Ko spet vidite, pred vami zija velikanska luknja, iz katere se kadi, na sredini namesto avtomobilov kraljuje ogromen meteor.

Kakšni so vaši začetki? Kako ste se lotili pisanja?

petek, 12. april 2013

Literarni natečaj DPM Beltinci - Poezija 2013

Šolarji, dijaki, študenti, zaposleni, upokojenci … – literarni ustvarjalci in zlasti anonimni pisci, ki svojih del še niste objavili javnosti, lepo vabljeni, da sodelujete na literarnem natečaju in pošljete svojo najljubšo pesem.

Društvo prijateljev mladine Beltinci razpisuje javni natečaj v naslednjih kategorijah:
A) OSNOVNOŠOLCI DO 7. RAZREDA
B) OSNOVNOŠOLCI OD 7. RAZREDA NAPREJ IN DIJAKI
C) ŠTUDENTI, MLADI PO SRCU (ZAPOSLENI, UPOKOJENCI …)

Avtorji pesniških besedil pošljite eno pesem, označeno s šifro, v Word priponki, dodajte pa še drugo Word priponko, v kateri navedite šifro, ime in priimek, točen naslov ter kategorijo.

Pesem pošljite na elektronski naslov dpmbeltinci.natecaj@gmail.com do vključno 22. 4. 2013.

Strokovno komisijo natečaja sestavljajo:
  1. Lučka Zorko, pesnica, lektorica, nagrajenka Pesniškega turnirja leta 2009 in dobitnica listine Univerze v Mariboru za kulturne dosežke,
  2. Robert Titan Felix, pisatelj, pesnik in urednik pri reviji Dialogi, in
  3. Denis Škofič, študent na Filozofski fakulteti, smer slovenski jezik s književnostjo, pesnik, finalist Pesniškega turnirja 2011 in zmagovalec Pesniškega vrtiljaka 2011.
Zmagovalec v C kategoriji bo prejel 50 €, zmagovalca v A in B kategoriji pa praktični nagradi. O izboru in vsem ostalem vas bodo obvestili po vaši elektronski pošti.

DPM-jevci bodo posredovali 20 centov za vsako poslano pesem posameznega avtorja Društvu za zaščito in pomoč živalim sveta in njihovim skrbnikom, Animal Angels

Za dodatne informacije so dosegljivi po elektronski pošti kaja.cigan@gmail.com.
 


 

sreda, 10. april 2013

Napovednik

Z objavami na temo Matura 2013 smo sicer zaključili, še vedno pa ste vabljeni, da pošljete svoje eseje, vprašanja, pobude, da jih skupaj predebatiramo in razjasnimo nejasnosti, ki so morada še ostale.

Vse dijake, trenutno 2. in 3. letnikov, obveščam, da bomo z rubriko Matura 2014 nadaljevali jeseni. Do takrat pa se bomo ponovno posvetili Pisalnicam in nasvetom ter napotkom o pisanju.

sreda, 03. april 2013

Merila za ocenjevanje eseja

V zadnji objavi v sklopu Matura 2013 bomo nekaj besed namenili merilom za ocenjevanje eseja. In čeprav so merila za ocenjevanje eseja namenjena ocenjevalcem, je vseeno dobro, da ste seznanjeni z načinom in postopkom, kako bodo ocenjevalci ocenjevali vaš esej. To vam lahko pomaga pri samem pisanju, saj boste bolj pozorni, kako pisati, da boste dosegli čim višje število točk.

Esej vam bo prinesel kar 50 odstotkov ocene na izpitu iz slovenščine, ki je sestavljen iz treh delov, zato je še toliko bolj pomembno, da se na tem delu res dobro izkažete. Z nekaj vaje in prizadevnosti to niti ne bo tako težko.

Predmetni izpitni katalog določa, da se bo pri eseju ocenjevalo 1.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme s pripovedovanjem, z opisovanjem in označevanjem (v deležu od 20 -30 % ocene eseja), 2.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z vzročno-posledičnim razvijanjem, dokazovanjem trditev in razlaganjem ter s posploševanjem primerjalnih ugotovitev (v deležu 50 – 60 %) in 3.) poznavanje in problemska obravnava izhodiščne teme z razlaganjem in utemeljevanjem vrednostnih meril (20 – 30 % ocene eseja).

Šolski esej se ocenjuje celostno in analitično. Celostno ocenjevanje je kontrolna metoda, ne pa temeljni način za določanje števila točka.

S celostnim ocenjevanjem se določa ali je obravnavanje izhodiščne teme zanimivo, prepričljivo, zrelo, včasih tudi izvirno. Kandidat k temi pristopa z več različnih gledišč (svojih ali strokovnih), z argumenti. Izpeljuje ustrezne zaključke. Obvlada primerjavo z analizo, sintetiziranje in vrednotenje. Ocenjuje se tudi ali je besedilo koherentno, njegova zgradba pa ustrezna. Besedišče je bogato, vsebuje tudi subjektivne (izvirne) besedne zveze, ki so funkcionalno povezane z literarnovednimi termini. Kandidat obvlada tudi zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.

Če boste zadostili zgoraj opisanim merilom, boste prejeli oceno odlično. Vsako odstopanje od meril, vam bo celotno oceno znižalo.

Ko bo ocenjevalec prebral vaš esej in ga na podlagi zgornjih meril celostno ocenil, bo z analitično metodo to oceno še preveril.

Pri analitičnem ocenjevanju bo ocenjevalec  besedilo ovrednotil s točkami na vsebinskem in jezikovnem področju, in sicer:

I.          vaš razpravljalni šolski esej bo ocenjen odlično, če boste pri vsaki posamezni postavki zadostili naslednjim merilom:


A)     Vsebina (do 30 točk):

-          povezanost z izhodiščno temo,

-          kakovost problemske obravnave snovi: primerjanja, razčlenjevanja, posploševanja, utemeljevanja trditev in vrednotenja.


B)      Jezik (do 20 točk):

1.       Jezikovna pravilnost (do 8 točk):

-          ustrezna raba ločil in drugih pravopisnih sestavin,

-          raba ustreznih besednih oblik,

-          pomensko ustrezna raba besed, ustrezno tvorjenje besede,

-          ustrezno tvorjena poved,

-          ustrezno pomensko razmerje med stavki in povedmi, ustrezno oblikovano razmerje      med stavki in povedmi.


2.       Slog (do 6 točk):

-          utemeljena raba slogovno zaznamovanih besed in oblik ter stavčnih konstrukcij,

-          upoštevanje drugih načel uspešnega sporočanja.


3.       Zgradba (do 6 točk):

-          besedilo ima naslov,

-          skladanje med zunanjo in notranjo členitvijo,

-          upoštevanje obsega (najmanj 700 besed),

-          prisotnost uvoda in zaključka,

-          povezanost sestavin besedila.


Navedena merila veljajo za šolski esej v predpisanem obsegu, torej najmanj 700 besed. Če besedilo presega predpisano zgornjo mejo besed, v večini primerov ne boste deležni odbitka točk.

Ravno nasprotno pa bo, če ne boste dosegli spodnje meje predpisanih besed. V tem primeru bodo besedila z manj kot 600 besedami ocenjevana po posebnem točkovniku, kjer je število možnih doseženih točk sorazmerno s številom besed. Manj, ko boste napisali besed, manj toč boste imeli priložnost usvojiti.           

II.         vaš razlagalni esej bo ocenjen odlično, če boste zadostili spodnjim merilo:


A)     vsebina (do 30 točk):

-          povezanost z izhodiščno temo,

-          zanimivost in izvirnost ubeseditve doživetja,

-          kakovost ciljnih ravnin  razlage besedil: prepoznavanja, poimenovanja, razumevanja pomena in vloge sestavin, vrednotenja in uvrščanja/umestitve.


B)      Jezik (do 20 točk):

1.       Jezikovna pravilnost (do 8 točka):

-          ustrezna raba ločil in drugih pravopisnih sestavin,

-          raba ustreznih besednih oblik,

-          pomensko ustrezna raba besed, ustrezno tvorjene besede,

-          ustrezno tvorjena poved,

-          ustrezno pomensko razmerje med stavki in povedmi,

-          ustrezno oblikovno razmerje med stavki in povedmi.


2.       Slog (do 6 točk):

-          utemeljena raba slogovno zaznamovanih besed in oblik ter stavčnih konstrukcij,

-          upoštevanje drugih načel uspešnega sporočanja.


3.       Zgradba (do 6 točk):

-          skladje med zunanjo in notranjo razčlenitvijo,

-          upoštevanje obsega (najmanj 700 besed),

-          prisotnost uvoda in zaključka,

-          povezanost sestavin besedila.


Tudi pri razlagalnemu eseju velja, da so merila določena za besedila, ki so napisana v predpisanem obsegu (700 do 1000 besed). Tudi pri tem tipu eseja prekoračitev zgornje meje števila besed, ne bo kaznovana z odbitkom točk. Bodo pa imela besedila z nižjim številom točk, manj možnosti za usvojitev visokega števila točk.

Torej, s premišljenim, razčlenjenim, dobro utemeljenim, pa tudi čitljivim in pravopisno ustreznim esejem, v katerem jasno izrazite in zastopate svoje stališče, boste dosegli zelo dobro oceno na izpitu. Ste pripravljeni?