Vabilo na literarni večer mlade pesnice Lucije Mlinarič

Lucija Mlinarič, na katere pesniški večer vas z vabilom prijazno vabimo, je lanskoletna zmagovalka Pesniške olimpijade.
Mlada pesnica je doma iz Radelj ob Dravi, obeta pa se nam zelo zanimiv pogovor, saj se bomo z njo družili tik pred njenim študijskim odhodom v Rusijo.

Temu primerno nam bo Lucija predstavila tudi nekaj svojih prevodov poezije ruske pesnice Marine Ivanovne Cvetajeve.

Jesensko pesniško druženje bo z glasbenim intermezzom začinila Mojca Preglau (vokal & kitara),

pogovor z Lucijo pa bom vodila jaz.

Se vidimo v petek, 28.9.2012, ob 19. večerni v Dvorcu Bukovje.

Več o samem projektu Pesniška olimpijada si lahko preberete na spodnjih povezavah. Tam lahko najdete tudi letošnji aktualni razpis za 13. Pesniško olimpijado.

Jesenski nasvidenje,

Barbara Žvirc

Vodja projekta Pesniška olimpijada

AKTUALNI RAZPIS ZA 13. PESNIŠKO OLIMPIJADO:

http://www.bajta.si/osrednje-novice/13-pesniska-olimpijada

O PRETEKLIH PESNIŠKIH OLIMPIJADAH:

http://www.bajta.si/kultura-in-zabava/pesniska-olimpijada-10-obletnica

http://www.bajta.si/kultura-in-zabava/jubilejna-pesniska-olimpijada

http://www.bajta.si/leposlovje/poezija-udeleencev-11-pesniske-olimpijade

http://www.bajta.si/kultura-in-zabava/12-pesniska-olimpijada-napoved

Realizem

je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, pri nas pa se je razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja in je trajalo še v začetku 20. stoletja.

Pojem realizem izhaja iz latinskega pojma realis, kar pomeni stvaren.

Realizem lahko označimo tudi kot književno metodo, ki se pojavlja v vseh književnostih od antike do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti.

Realizem se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotna književna smer, obstaja pa nekaj potez, ki so skupne vsem realistom:

• Na človeka in družbo vpliva stvarnost (vsakdanje življenje, zgodovinsko dogajanje, socialne, politične razmere, biološki, psihološki zakoni, usoda, smrt), ki je sila, ki v temeljih določa življenje. Človeška subjektivnost je nasproti njej krhka, spremenljiva, podvržena zakonom objektivne resničnosti.
• Stvarnost imajo večinoma za slabo, ker je nasprotna željam in idealom človeka. Opazujejo nasprotje med stvarnostjo in človekovo subjektivnostjo, zlasti vpliv vsakdanjega življenja na posameznika. Le redkim realistom je obstoječa stvarnost idealna in zaželena.
• Pri opisovanju človekovega notranjega življenja izpostavljajo njegovo protislovnost, zapletenost in spremenljivost.
• Za realistično slovstvo je značilna bogata in vsebinsko zanimiva zgodba. V središču zgodbe je problem človekove usode, s katero želi realist prikazati celoto družbenih, psiholoških in intelektualnih pojavov v življenju. Zgodba v delih slovenskega realizma naj bi pokrivala tri določene teme: pravico subjektivnosti (Tavčar, Mrtva srca; Kersnik, Očetov greh; Jurčič, Sosedov sin …), premagovanje subjektivnih pogledov z objektivnimi načeli (Stritar, Zorin) in človeško enakost.
• Pravica subjektivnosti je najpogosteje obdelana v ljubezenskih zgodbah. Nasproti tej pravici stojijo ovire, ki lahko povzročijo tragičen (Jurčič, Lepa Vida) ali srečen konec (Jurčič, Sosedov sin). Te ovire so lahko razlike v stanu, gmotne koristi, materini računi, mračne strasti, politični razlogi, družinski prepiri, skrivnosti. Najpogosteje obravnavana tema je premagovanje subjektivnosti z objektivnimi vrednotami. Tretja tema je človeška enakost. Avtorji so po navadi bolj naklonjeni nižjim plastem, zato te like prikazujejo z bolj pozitivnimi lastnostmi kot aristokrate, ki naj bi bili oholi in samovoljni.
• Liki, ki nastopajo v delih, so iz vseh družbenih stanov, poklicev in pripadnosti. Večinoma so označeni statično – ali so dobri ali pa slabi.
• Realizem je bil določen z analizo družbenih pojavov in oblik. Analitičnost je omogočala, da so pisatelji predstavljali čisto realistične podobe življenja (Kersnik, Kmetska smrt). Fantastika je bila večinoma izključena iz zgodbe, pisalo se je o tistem, kar je bilo življenjsko možno. Dogodki so bili determinirani z vzgojo, okoljem, pripadnostjo razredu. Nekaj fantastike se pojavlja le v utopičnih romanih (Tavčar, 4000) ali folklorističnih delih (Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih).
• Dialog je postal poglavitni pripovedni način v realistični literaturi. Najbolj značilen je bil dramski dialog, uporabljali pa so še opisni, meditativni, zakriti, pridigarski, pogovorni in napadalni dialog. Raba monologa je bila bolj omejena, večinoma so ga uporabljali, ko je šlo za premišljevanje, analizo ali odločitev junaka.
• Opis je v začetnih delih realizma daljši (Erjavec, Na stričevem domu), potem pa vse krajši (Jurčič, Lepa Vida). Začetni realizem je hotel skozi opis predstaviti vse, kar se je zgodilo, zrela faza pa je značaje prikazovala v dejanju, zato opis ni bil več potreben.
• Jezik realizma ni bogat z okrasnimi pridevki, primerjavami in metaforiko. Realisti so večinoma uporabljali tisto, kar je bila sestavina vsakdanjega govora. Pridevniki so večinoma izražali dejanske lastnosti samostalnikov. V realističnem besedilu je najpomembnejša sporočilna vrednost.

V slovenski literarni zgodovini se pojavlja problem periodizacije, saj različni literarni zgodovinarji različno začenjajo to obdobje. Kot začetek se pojavljajo letnice 1848, 1854, 1868, 1878 in 1881. Razlog je med drugim tudi v tem, da je bil slovenski realizem precej neizrazit in nerazvit zaradi predhodnega pomanjkanja književne tradicije in družbenih razlogov, saj je bila v tem času literatura v prvi vrsti namenjena spodbujanju narodnega gibanja. Obdobje slovenskega realizma bi lahko razdelili v dve fazi. V prvi fazi, ki traja do 1881, se poznajo še vplivi romantike in razsvetljenstva. Druga faza po 1881 pa pomeni prehod v razviti realizem. V prvi fazi je teoretični predstavnik svoje dobe Fran Levstik, v drugi pa Janko Kersnik in Fran Celestin.
Fran Levstik je svojo literarnokritično misel razvil v Popotovanju od Litije do Čateža in še nekaterih drugih spisih. Naslonil se je na starejšo različico, na teoretična izhodišča klasične in razsvetljensko-klasicistične literarne estetike. Levstik se je zavzemal za to, da bi literatura izhajala iz domnevnih potreb preprostega človeka in da naj ne bi skrbela samo za estetsko ugodje, ampak naj bi vzbujala tudi narodno zavest.
Janko Kersnik je v Razvoju svetovne poezije (1878) utemeljil razliko med romantiko in realizmom tako, da je prvo postavil na podlago mitičnega, drugega pa na podlago znanstvenega razmišljanja. Vendar je zanj še vedno značilno načelo idealizacije, ki ga posebej izrazi v oceni Aškerčeve zbirke Balade in Romance. Pravi, da je treba opisovati vse, kakor v resnici je, vendar ne le kot golo življenje, ampak kot: »golo resnico pod zlato prozorno tančico idealizma.« Fran Celestin je v delu Naše obzorje (1883) svojo teorijo realizma poimenoval idealni realizem oz. realni idealizem tako izključil skrajne oblike realizma.

Za evropski realizem je značilno, da je v ospredje postavljal pripovedno prozo in zapostavljal liriko. Pri nas je bilo podobno, čeprav se je začel realizem najprej pojavljati v liriki, ki je bila v tistem času pri nas edina razvita. Slovenska pripovedna proza se je začela bolj strnjeno razvijati v drugi polovici 19. stoletja, prvi roman smo dobili šele 1866. Že Levstik je v Popotovanju od Litije do Čateža 1858 klical slovenske pisce, naj se preusmerijo od lirike k prozi: »Če tenko preudarimo, res ne moremo tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih reči silo majhno. Saj imamo še povsod le trdo ledino, sama lirika se je nekoliko povzdignila med nami. A lirika se večidel peča samo z enim občutkom človeškega srca: 'z ljubeznijo', le redko se prime kake druge snovi. Pa naj bo njeno sadje s tem lepše, vendar je vse v kosteh, celega velikega dela nam ne podaja. Tedaj narod, ki ima le izvrstno liriko, ne more hvaliti se, da ima zavoljo tega tudi že lastno, polno literaturo.« Levstik je bil mnenja, da lahko lirika po svoji naravi izraža le izsek iz človekovega življenja, medtem ko lahko pripovedna proza pokaže širšo in celovitejšo podobo sveta. Neprimernost lirike za izražanje sodobnih tendenc v literaturi je videl tudi v tem, da je bila lirika subjektivna, da se je omejevala na »občutke srca«. Podobnega mnenja je bil tudi Fran Levec. Realizem je poudarjal objektivnost in lirika kot subjektivna je bila nasprotna tej zahtevi.

Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Realizem

13. Pesniška olimpijada

JSKD OI DRAVOGRAD IN KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV

v sodelovanju z 

Javnim zavodom Dravit in ZKD

RAZPISUJETA

13. PESNIŠKO OLIMPIJADO

Dravograd, 17. in 18. november 2012

RAZPISNI POGOJI:

- srečanje je namenjeno študentom in dijakom s statusom (ob prihodu bodo izbrani kandidati priložili potrdilo o vpisu)

- kandidati naj organizatorju po elektronski pošti pošljejo izpolnjene prijavnice in v vpogled priložijo deset (10) svojih pesmi

- pesmi naj bodo napisane in shranjene v programu Word (vsaka na svoji strani) ter opremljene s priimkom in imenom

- izbor snovi, tem in motivov pesniškega snovanja je docela v avtorjevi domeni

- žirija bo najizrazitejšega avtorja nagradila, nagrajeni bodo tudi vsi udeleženci PESNIŠKE OLIMPIJADE s knjižnimi zbirkami

Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.

Organizator si v primeru večjega števila prijav pridržuje pravico do izbora udeležencev na osnovi strokovne ocene poslanega pesniškega dela. O izboru, programu in mentorjih delavnic bodo kandidati po elektronski pošti obveščeni najkasneje do ponedeljka, 29. oktobra 2012.

Za vse izbrane kandidate bodo organizirane štiri pesniške delavnice, literarni nastop, prehrana in prenočišče.

Simbolična kotizacija znaša 5 € ter se povrne s podelitvijo knjižne zbirke. Kotizacija se poravna na mestu dogodka.

Organizator si pridržuje pravico do kasnejše spremembe programa zaradi morebitnih tehničnih ali drugih tehtnih razlogov.

Prijavnico in izbor pesmi naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra 2012 na oba elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »13. PESNIŠKA OLIMPIJADA«.

Vodja projekta Pesniška olimpijada                                 Vodja JSKD OI DRAVOGRAD

Barbara Žvirc                                                                               Robert Preglau

Več na: 

Druga mlada pesniška olimpijada

JSDK OI Dravograd in Klub koroških študentov v okviru 13. Pesniške olimpijade prirejajo 2. natečaj otroške poezije Mlada otroška poezija.

Natečaj  je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci.

NAMEN IN CILJ RAZPISA:

Natečaj je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci. Cilj natečaja je mlado poezijo predstaviti širši javnosti.

PREDMET RAZPISA:

Sodelujejo lahko vsi osnovnošolci, ki se z eno (1) avtorsko pesmijo, napisano v slovenskem jeziku, prijavijo na natečaj in izpolnjujejo pogoje za prijavo. Natečaj je razdeljen v dve starostni kategoriji:

1. učenci od 1. do 4. razreda

2. učenci od 5. do 9. razreda

POGOJI ZA PRIJAVO:

- Avtor pesmi mora biti osnovnošolec, pesem pa mora biti napisana v slovenskem jeziku.

- Tema natečaja je »MOJA DRUŽINA«. Naslov pesmi je prepuščen avtorju. Učenci se lahko zgledujejo po pesmih otroških avtorjev, ki so ali še pišejo o družinski tematiki.

- Pesem naj bo napisana in shranjena v programu Word (v enem izvodu) in opremljena s priimkom in imenom učenca.

- Strokovna žirija, ki jo bo izbral organizator, bo najizrazitejše tri (3) avtorje iz vsake kategorije nagradila s knjižno in praktično nagrado, s simboličnimi nagradami pa bodo nagrajeni tudi vsi, ki bodo poslali svojo pesem in se bodo hkrati udeležili zaključne prireditve, ki bo v soboto, 17.11.2012 v Dvorcu Bukovje.

- Organizator se zavezuje, da bo najboljšim pesmim po izboru žirije, zagotovili vsaj eno tiskano ali/ in spletno objavo.

Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.

Pesem, opremljeno z imenom in priimkom, naj učenci (s pomočjo staršev ali učiteljev) skupaj z izpolnjeno prijavnico pošljejo najkasneje do ponedeljka, 22. oktobra 2012, na oba elektronska naslova: robert.preglau@jskd.si in barbara.zvirc@hotmail.com, s pripisom »2. MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA«.

O rezultatih natečaja, podelitvi nagrad in ostalih podrobnostih bodo udeleženci (njihovi starši ali učitelji) po elektronski pošti ali telefonu obveščeni najkasneje do ponedeljka, 29. oktobra 2012.

Vodja projekta Pesniška olimpijada                                Vodja JSKD OI DRAVOGRAD

Barbara Žvirc                                                                                           Robert Preglau

Več na: http://issuu.com/izposojevalnica_besed/docs/razpis_2._mlada_pesni_ka_olimpijada

Okolje

Sedaj se verjetno že sprašujete, kdaj bomo prišli do pisanja. Vendar je okolje, prostor, vzdušje v katerem pišete prav tako pomembno. Če vas bo hrup (ali pa pretirana tišina) preveč motil, ne boste dovolj zbrani, da bi lahko pisali.

Že pišete pa vam nekako ne uspeva? Ste se vprašali, da morda ne pišete v primernem okolju?

Za okolje, v katerem pišete, je najpomembnejše, da se počutite sproščeno, da vam je prijetno in da ni - za vas - motečih faktorjev. Če lahko pišete sredi natrpane sobe, polne ljudi in trušča, potem veselo ustvarjajte v takem okolju. Če potrebujete mir in tišino, potem si morate zagotoviti tako okolje. Lahko se odmaknete v sobo, kjer veste, da vas nihče ne bo motil. Lahko tudi poslušate glasbo, ki vas sprošča, da si zagotovite tako vzdušje. Ni potrebno, da je to klasična glasba. Naj pa bo to glasba po vašem okusu, ki vas pomiri in ki vas ne odvrača od zbranosti, temveč jo spodbuja.

Če za pisanje potrebujete mir, vendar ne popolne samote in vam drobni držljaji le še spodbujajo domišljijo, lahko poskusite pisati v parku, knjižnici, baru ob kavi ...

Tudi vzdušje, ne samo okolja, temveč vaše osebno, je pomembno za pisanje. Čutite žalost, strah, veselje...? Če imate željo, pišite. Če ne zmorete zasnovati zgodbe, pišite o svojih občutkih. Kot neke vrste terapevtsko pisanje. Pišite na način, da zapišete vse kar vam pade na pamet. Vse kar občutite, spravite na papir, če tudi v enozložnicah! Kasneje vam lahko ti zapiski služijo za opis občutkov vaših junakov ali pa se iz njih razvije samostojna zgodba.

Zapomnite pa si: ko se vam ne ljubi pisati ali se vam lahko pisanje celo upira, nikar ne pišite! Ne silite se k pisanju, češ, "morda se mi odpre." To vzdušje rajši usmerite v kaj drugega. Morda v raziskovanje, branje ali pa celo v kaj, kar ni povezano z vašim pisateljskim udejstvovanjem. Če se boste k pisanju silili, lahko povzročite, da se vam pisanje za nekaj časa "zameri".

Poglobite se vase in odkrijte, kakšno je za vas najbolj sproščeno, navdihujoče okolje. Morda potrebujete različna okolja glede na to kako se v nekem trenutku počutite. Če ste žalostni in brezvoljni, mir in osamo; če ste vzhičeni, družbo ali vznemirjenje.
Okolje, ki vas navdihuje k pisanju, lahko veliko pripomore k ustvarjanju. Zagotoviti pa si ga morate sami!