petek, 06. oktober 2017

Krepitev učnih veščin

V zadnjem času smo se veliko posvečali odkrivanju prednostim učenja, predvsem ker si z učenjem pridobivamo znanje, raznovrstno znanje in povezave, ki jih na podlagi znanja, informacij in izkušenj naredimo, pa so temelj za ustvarjalno razmišljanje in ustvarjalno delovanje.

Zakaj toliko poudarjamo ustvarjalnost? Kot že velikokrat povedano, je ustvarjalnost lastna vsem posameznikom in ni, kot je veljavno splošno mnenje, ustvarjalnost rezervirana le za umetnike ali peščico ljudi.

Za ohranjanje ustvarjalnosti in razvijanje ustvarjalnega razmišljanja je znanje zelo pomembno. In ker je marsikomu učenje mukotrpno, želimo na Literarnici spodbuditi željo do učenja s prikazom, da je učenje še vse kaj drugega kot le učenje v šoli in da je lahko celo zabavno.

Poleg tega naj bi poznavanje lastnega učnega stila izboljšalo posameznikove učne veščine in učni proces.

Da pa bi lahko odkrili tisto zabavnost v učenju, pa bo morda pomagalo tudi, da odkrijete svoj učni stil. Tokrat bomo predstavili še tri modele učenja, ki vam lahko pomagajo, da se boste lažje in bolj učinkovito učili.

IZKUSTVENO UČENJE po Petru Honeyju in Alanu Mumfordu

Peter Honey in Alan Mumford sta prilagodila Kolbov izkustveno-učni model in spremenila pojmovanje stopenj učenja oz. učnega cikla glede na to, kako informacije obdelujemo oziroma z izkušnjami, ki si jih pridobimo, upravljamo. Po Honeyju in Mumfordu tako izkušnje imamo, jih pregledujemo, iz njih delamo zaključke in na podlagi izkušenj načrtujemo naslednji korak.

To ju je privedlo do štirim učnih tipov, katerih posamezne lastnosti lahko pridobimo in spreminjamo glede na dano situacijo. Torej, ne ustrezamo enemu učnemu stilu, temveč se različnih učnih stilov poslužujemo glede na situacijo, okoliščine, v katerih se nahajamo:

1. Aktivist: uči  se z delovanjem, tako da svati naredi. Izkusiti mora, kar se uči.

2. Opazovalec: uči se z opazovanjem drugih, situacij, okoliščin. O videnem razmisli in naredi svoje zaključke.

3. Teoretik: bolj ga zanima teorija, ki nastane na podlagi dejanja. Uči se iz teorije in že dognanih dejstev.

4. Pragmatik: uči se iz prakse, da poskuša naučeno prenesti v prakso in preizkusiti. 


UČNI MODEL ANTHONYJA GREGORCA

Njegov učni model temelji na prepričanju, da  različni učni stili izhajajo iz načina, kako posamezniki različno sprejemamo in obdelujemo informacije.

Kot temelj svojega učnega modela postavi posameznikove zaznavne sposobnosti, ki jih deli na dve zaznavni lastnosti: konkretno in abstraktno, ter dve sposobnosti urejanja informacij: naključno/nesistematično in zaporedno.

Konkretne zaznavanje tako vključuje sprejemanje informacij preko petih čutil, abstraktno pa vključuje razumevanje idej in konceptov, ki jih ne moremo videti, fizično zaznati.

Zaporedno urejanje informacij vključuje urejanje informacij v zaporednem, linearnem in logičnem načinu, naključno urejanje informacij pa vključuje urejanje informacij v sklopih, brez posebnega reda ali zaporedja.

Tudi učni model Anthonyja Gregorca zajema različne kombinacije med zaznavanjem in sposobnostjo urejanja informacij. Zaradi teh različnih kombinacij imamo ljudje različne učne sposobnosti, različne stvari imajo za nas smisel, različne stvari so nam težke ali lahke in si med učnim procesom zaradi tega postavljamo različna vprašanja. 

Učne modele bi lahko naštevali, a predstavimo naj še enega, da prikažemo, kako so učni stili lahko resnično individualni, kot modeli pa se razlikujejo predvsem po pojmovanju in vidiku, s katerega glede sprejemamo in zaznavamo informacije.

Nekateri modeli so se razvili kot osebnostni tipi.

MYERS-BRIGGS UČNI MODEL

Model temelji na konceptualni teoriji Carla Junga in predvideva štiri tipe glede na to kako doživljamo svet in kako se odločamo.

Model je zasnovan na dvojicah osebnostnih značilnostih glede na:

1. kam in kako usmerjamo našo pozornost: našo pozornost usmerjamo ekstravertirano, se pravi navzven ali kot introvertirano, se pravi navznoter. Ekstravert se tako najlažje uči v stiku z drugimi in če stvari naredi, introvert pa se uči, da o stvareh razmisli in jih poglobljeno preuči.

2. sprejemamo informacije: informacije lahko zaznavamo intuitivno ali čutno. Za čutnega človeka so pomembne izkušnje in dejstva, za intuitivnega človeka pa njegovi občutki in razmišljanje o stvareh.

3. obdelamo informacije: informacije obdelamo tako, da o njih razmislimo, analiziramo ali da jih čutimo, subjektivno ovrednotimo.

4. kako v življenju delujemo: bodisi sodimo, bodisi zaznavamo. Človek, ki sodi, je usmerjen k rezultatom in stvari načrtuje, tako se bo tudi učil. Človek, ki zaznava pa se osredotoča na proces in deluje spontano.

Kot je razvidno iz prikaza različnih učnih modelov, učni stili vključujejo veliko osebnostnih značilnosti, na podlagi katerih pristopamo k učenju, ki je tako zelo individualiziran proces in ga je težko uokviriti v le en model . Prav tako pa se učni proces lahko pri posamezniku razlikuje tudi od zunanjih okoliščin (npr. kje se uči) in ga tem okoliščinam prilagaja, torej tudi posameznik nikoli ni zavezan le enemu učnemu stilu.

Foto: https://cft.vanderbilt.edu/active-learning/

Ni komentarjev:

Objavite komentar