torek, 31. oktober 2017

Slovenščina - jezik pestrosti in raznolikosti

Na današnji praznični dan bomo se ne bomo posvetili običajnemu torkovemu ustvarjalno-pisalnemu izzivu, temveč tematiki, ki jo na današnji dan praznujemo. In ne, to niso čarovnice.

Noč čarovnic nima kaj dosti opraviti z našo zgodovino ali tradicijo, zato pa ima toliko več zaslug Reformacija, ki se je začela na današnji dan leta 1517.

Kljub temu, da je Reformacija s prva nastala kot versko gibanje, je imela posledice tudi na kulturnem, družbenem in političnem področju.

Eden od pomembnih premikov reformacije je bil, da so se pojavile glasne zahteve maševanja v ljudskih jezikih in ne več v latinščini, ki so jo razumeli večinoma le cerkveni dostojanstveniki.

Tako je prišlo do množičnega prevajanja Biblije v jezike ljudi, ki so jih govorili na določenih območjih. S tem so se začeli razvijati knjižni jeziki, ki jih je govorilo ljudstvo in tudi slovenščina ni bila izjema.

Večinoma govorjen jezik, je slovenščina v obdobju reformacije postala knjižni jezik, dobili smo prvo slovnico in prvo tiskano knjigo v slovenščini. Trubarja je v prvi tiskani slovenski knjigi, napisani sicer še v gotici, prvič narod poimenoval za Slovence in jezik kot slovenščino.

Prepogosto zapostavljamo pomembnost nastanka slovenščine kot knjižnega jezika in težimo k poenostavitvam tako v govoru kot v pisani besedi. A dejstvo je, da je vsak jezik nastal na osnovi geografskih značilnosti, sporazumevalnih potreb ljudstva in drugih okoliščin, ki so botrovale, da se je na določenem območju, med določenim ljudstvo izoblikoval prav določen jezik.

Če tudi nas slovenščino govori le dobra dva milijona in pol ljudi (všteti so tudi govorci slovenščine izven slovenskega ozemlja), je slovenščina eden najbolj pestrih in raznolikih jezikov na svetu.

Prehitro se tako želimo znebiti dvojine ali svojine ali vikanja. Prehitro jo označimo kot trd in nespeven jezik. A premalo se zavedamo, da bogastvo jezika kaže na bogastvo ljudi (seveda tu ni mišljeno materialno bogastvo).

Slovenščina je slovanski jezik, ki se uvršča v skupino južno slovenskih jezikov. Je eden od petih svetovnih jezikov, ki je ohranil dvojino. Naša pisava se imenuje slovenica in izvira iz gajice, ki je nastala po češkem črkopisu, kar pomeni, da za glasove č, š, ž uporablja tudi poseben znak. 

Najbolj zanimiva pri slovenskem jeziku pa je njegova pestrost in raznolikost v govoru in tudi zapisu.

Tako lahko slovenščino delimo na več kot 40 narečij (ocene o številu so različne in se gibajo nekje med 40 do celo 48 narečij in govorov), ki se združujejo v osem narečnih skupin, ki so nastala zaradi pestrosti terena oziroma geografskih značilnosti, pa tudi zaradi preseljevanja in drugih vplivov. Nekatera narečja so tako zelo specifična, jezikovno in govorno, da se govorca dveh oddaljenih narečij, brez poznavanja knjižne slovenščine, ne bi povsem ali sploh razumela.

Prav tako ima slovenski jezik dolgo zgodovino, ki sega vse v 8. stoletje našega štetja, ko naj bi že nastala prva besedila, ki so bila kasneje v 10. in 11. stoletju zbrana v Brižinskih spomenikih, ki veljajo za prvi zapis z značilnostmi slovenskega jezika.

In vse to so značilnosti, ki bi jih morali pri slovenščini slaviti in ohranjati, predvsem pa zaradi česar bi morali biti na naš jezik ponosni, ne pa mu zmanjševati vrednost s trendom vsesplošne globalizacije. 

Foto: castnik.si

Ni komentarjev:

Objava komentarja