nedelja, 17. december 2017

4 stopnje pisanja zapiskov

Zapiski, da bi imeli od njih največ koristi in da bi nam služili še zelo dolgo, morajo biti urejeni in zapisani na način, da snov s prebiranjem samo obnavljamo in utrjujemo.

Urejeni zapiski zahtevajo trud in čas, ki ga večina ljudi, predvsem mlajši, torej učenci, dijaki, tudi mnogi študenti, ne želijo vložiti, da bi bilo dolgoročno učenje lažje, hkrati pa bi si zapomnili veliko več. Zdijo se jim nesmiselni, zamudni in da vzamejo preveč časa.

Raziskave kažejo, da veliko informacij, ki jih slišimo, pozabimo skoraj takoj, ko jih slišimo. Informacije si  zapomnimo bolj, če si stvari zapišemo. A najbolje si bomo podatke zapomnili, če jih bomo zapisali na kratek in razumljiv način v obliki zapiskov, povzetkov, ki jih bomo v nekaj dneh tudi večkrat ponovili. Z vsako ponovitvijo snovi si je bomo več zapomnili. V treh dneh že lahko dosežemo stoodstotno pomnjenje.

Torej, z zapiski si bomo snov zapomnili bolj in za to porabili manj časa. Na žalost dobre lastnosti zapiskov še vedno prepričajo le nižji odstotek ljudi. Tudi kasneje, izven formalnega sistema izobraževanja, se ljudje učimo, sestankujemo, raziskujemo in se dogovarjamo. A pri tem si po navadi ničesar ne zapišemo, zato marsikateri dogovor pade v vodo, ker se kasneje ljudje ne morejo zediniti, kaj so se dogovorili. Narava človeka je taka, da si okoliščine prilagaja ali vsaj želi prilagoditi trenutnim potrebam, ki pa so morda drugačne kot so bile v času sklepanja dogovora.

Spomin je čudovita sposobnost, a včasih nas lahko tudi zavede. Prepričani smo, da si bomo nekaj zapomnili, a na zadnje lahko celo pozabimo, da smo pozabili.

Zapiski tudi silijo učenca (tisti, ki se uči, ne nujno v šoli), da se s snovjo ukvarja, o njej razmišlja, si postavlja vprašanja, o njej razpravlja, bere in si zapisuje ter dopisuje. To pomeni, da se uči aktivno, torej, da ne sprejema snovi le pasivno, temveč za učenje prevzame tudi odgovornost. Povedano s preprostimi besedami, koliko bo učenec znal ni toliko odvisno od učitelja kot od učenca samega. Pri čemer pa ne pomeni, da učitelj ne sprejema svoje odgovornosti, da snov poda na razumljiv način in da je odprt za nadaljnja vprašanja.

In kako se lahko lotimo pisanja zapiskov, da bodo res služili svojemu namenu? Sledimo lahko 4 stopnjam pisanja zapiskov:

1. Pisanje zapiskov: morda se sliši preprosto, a večini ljudi se ustavi že na tej stopnji. Enostavno si podatkov ne zapišejo. Tehnike pisanja zapiskov bomo obravnavali v prihodnjih objavah, a veliko lahko naredimo že s tem, da si pripravimo vse potrebno za zapiske in da si tudi strukturiramo, kako bom zapiske zapisovali, npr. ali si bomo postavljali vprašanja in nato v alinejah nanje odgovorili s ključnimi besedami. Pomembno je tudi, da se navadimo že sproti pisati urejene zapiske, med posameznimi pomenskimi enotami puščamo prazne prostore itd.

Na tem mestu še enkrat poudarimo, da si zapiske vedno zapišite s svojimi besedami, tako kot snov razumete. 

2. Urejanje zapiskov: ta stopnja zajema predvsem prvi pregled zapiskov in dodajanje novih informacij, vprašanj, ki se nam ob tem porajajo. Na tej stopnji lahko določene ključne besede, besedne zveze, podatke tudi podčrtamo ali jih povežemo z drugimi. Preverjamo pa tudi razumevanje snovi. 

3. Pregled zapiskov: na tej stopnji se posvetimo vsebini zapiskov, jo premislimo in skušamo povzeti. Lahko si tudi razjasnimo dodatna vprašanja, na katera še nismo dobili odgovorov. Z dobrimi, urejenimi zapiski bomo čas učenja zelo skrajšali, saj se bomo lahko učili le iz zapiskov. Pomembno je tudi, da pregled zapiskov umestimo v redno učni urnik.

4. Pridobivanje povratnih informacij: ta stopnja zajema preverjanje znanj in razumevanja snovi. Najlažje je to preveriti, če nas nekdo snov izpraša in tako dobimo še drugo mnenje, kako dobro smo se snovi naučili.

Pri pisanju in pregledovanju zapiskov pa je dobro, da razmislimo tudi, kako se učimo in kaj pri naših zapiskih za nas deluje in kaj ne. Način zapiskov, ki deluje, okrepimo, tisti del, ki pa za nas ne deluje in se zaradi nejega težje snov naučimo, pa opustimo.

Pisanje zapiskov je v določeni meri tudi raziskovanje svojega učnega stila, o kateri smo tudi že pisali v starejših objavah.

Dobra stran zapiskov je tudi ta, da ste pri njih lahko zelo ustvarjalni.

Foto: talkandroid.com

Ni komentarjev:

Objava komentarja