petek, 04. avgust 2017

Spodbujanje učenja in raziskovalnega duha med počitnicami

Počitnice so lahko idealni čas, ko otrokom, ki jim učenje predstavlja težavo ali odpor, učenje prikažemo kot zabavno in vredno opravilo. In da imata znanje in poznavanje različnih predmetov in področji veliko pozitivnih učinkov. Da se je vredno potruditi in se učiti, a ni treba, da se pri tem mučimo.

Kot smo pisali v zadnji objavi, je narava in družbeno, kulturno življenje okoli nas zelo dragocen vir učenja novih stvari. Vsakdanjih, življenjskih stvari, poznavanje katerih bodo otroku prišle prav tudi v šoli. S poznavanjem stvari, situacij, družbenih redov in povezovanjem tega znanja s tistim, ki se ga bo učil v šoli, mu lahko učenje zelo olajša.


V drugem razredu osnovne šole se otroci že začenjajo učiti pisanih črk, ki naj bi bile najtežje za naučiti se. Odvisno od šole ali učitelja se tega v različnih ustanovah lotevajo različno. Eden od pristopov je tudi s črnilom in palčko.


A zakaj bi se tega lotili z navadno palčko za ražnjič, če se lahko lotimo na način kot so pisali pred izumom pisal - s črnilom in ptičjim peresom.


Kot so se razvijale pisave, tako so se razvijala tudi pisala. Že Egipčani, ki so hieroglife izklesali v kamen, so za pisanje na pergament uporabljati lesena peresa, ki so jih prevzeli tudi drugi narodi. V srednjem veku se je razširila pisava z gosjim peresom, saj je bilo veliko mehkejše. S pomakanjem v črnilo so zapisovali po nekaj besed na papir. Tak način pisanja se je ohranil kar nekaj stoletij. 

A kot je težnja pri vsaki stvari, se je tudi pri pisanju in pisalih skušalo najti načine, da bi bilo pisanje čim lažje in učinkovitejše. Tako se je sredi 19. stoletja pojavilo prvo nalivno pero, ki ga ni bilo več treba pomakati v črnilo, temveč se je črnilo znotraj peresa med pisanjem prelivalo na konico peresa.  

Nevroznanstvene raziskave potrjujejo, in o tem smo pisali tudi že na Literarnici, da je pisanje na roko veliko bolj koristno za razvoj možganov in ima pozitivne učinke na zmožnost učenja, razmišljanja in spomin. Za najbolj primerni pisali pa se štejeta ravno (nalivno) pero in svinčnik.


Tako smo se s fanti lotili iskanja pravih gosjih peres oziroma v našem primeru galebjih, ki so prav tako dobra.


Ob samem iskanju smo se zelo zabavali, peresa smo natančno preučili, se poučili, čemu so namenjena in kakšna je njihova naloga, kot tudi kako so zgrajena ter zakaj jih ptiče izgubijo.


Sedaj pa predstavljajo neizmerno očaranost nad pisanjem ali risanjem ali pa samo kracanjem črt in črtic in vijug, saj je pisanje s pravim peresom vseeno drugačno kot z nalivnim peresom. Morali pa smo se naučiti tudi, kako prišiliti pero, da bo primerno za pisanje ali ko se konica obrabi, ker pa so vsa peresa bela in ker smo jih ravno za to (predvsem pa ker jih fanta nista hotela nehati iskati) pobrali "na zalogo", jih bomo nekaj tudi pobarvali v druge barve.

5 stvari, ki smo se jih naučili s pisanjem s peresom?


1. Pisanje s peresom sploh ni tako lahko kot se s prva zdi!


2. Pisanje s peresom je tako in še bolj zabavno kot se zdi!


3. S peresom je pisanje počasnejše, a to zahteva tudi večjo koncentracijo in dober premislek že med samim pisanjem kaj in kako pisati.


4. S peresom je treba pisati na rahlo, pri čemer je treba biti zelo osredotočen in pozoren.


5. Navaditi se je treba, kako dozirati črnilo, da črke niso "predebele" ali da ne postanejo nerazločne packe.


Pisanje s ptičjim peresom se je izkazalo za zelo dobro izkušnjo in mislim, da učenje in raziskovanja s pisanjem s peresom še ni končano in gotovo bomo lahko kmalu pisali o novih dognanjih.


Foto: Literarnica

Ni komentarjev:

Objavite komentar