petek, 04. december 2015

Divergentno razmišljanje in ustvarjalnost

Divergentno razmišljanje je sposobnost,
ki spodbuja ustvarjalnost.
V družbi se ustvarjalnost še vedno prepogosto enači z umetniškim ustvarjanjem. In čeprav sama v mnogih objavah naštevam koristi ustvarjalnega pisanja, ki ga lahko štejemo za umetniško, ne gre samo za pisateljevanje. Pisanje ni lastninska pravica pisateljev in vseh, ki pišejo poklicno. Ustvarjalno pisanje ima koristi, ki presegajo umetniški vidik in iz katerih se lahko vsi veliko naučimo ter ni treba, da bomo postali pisatelji. Hkrati pa je eno izmed sredstev za spodbujanje ustvarjalnosti.

Začetniki definicij s področja ustvarjalnosti pa so ustvarjalnost povezovali z načinom razmišljanja. Tako je Joy Paul Guilford leta 1950 prvi predlagal koncept divergentnega razmišljanja. Opazil je, da ustvarjalni ljudje ponavadi takšen način razmišljanja izražajo pogosteje kot ostale načine.  Na podlagi teh opažanj je divergentno razmišljanje povezal z ustvarjalnostjo in mu dodal nekaj značilnosti:

- fluentnost (sposobnost proizvesti veliko število idej ali rešitev problema v kratkem časovnem obdobju);
- fleksibilnost (sposobnost istočasno predlagati različne pristope do določenega problema);
- izvirnost (sposobnost proizvesti novih, izvirnih idej);
- izvedba (sposobnost sistematizirati in organizirati podrobnosti ideje v glavi in jo izpeljati).

Guilford je verjel, da standardni testi inteligence ne podpirajo divergentnega razmišljanja in so narejeni bolj za konvergentne mislece (ki so usmerjeni k iskanju ene in edine rešitve problema, enega pravilnega odgovora).

Struktura inteligence

Nasprotno tedanjemu prepričanju, da je inteligenca sestavljena iz enega in edinega numeričnega parametra, je Guilford trdil, da je inteligenca sestavljena iz številnih intelektualnih sposobnosti. Najprej je predlagal model z 120, nato 150 in nazadnje 180 neodvisno delujočimi dejavniki inteligentnosti.

Svojo teorijo strukture inteligence je razložil na tridimenzionalnem kubičnem modelu. Po tej teoriji lahko uspešnost posameznika na testu inteligence izsledimo nazaj do njegovih osnovnih mentalnih sposobnosti, ali "dejavnikov" inteligence. Te dejavnike (sposobnosti) je nato razvrstil na tri dimenzije: delovanje, vsebina in izvedba.

Dimenzija miselnih operacij

Ta dimenzija je sestavljena iz petih (kasneje šestih, ko je spomin ločil na dva elementa) vrst miselnih operacij ali splošnih intelektualnih procesov:

Zaznavanje - sposobnost razumeti, dojeti, odkrivati in zaznavati.
Spomin - sposobnost obdelovati in priklicati nazaj v spomin podatke. Kasneje razdeljen na
 - sprejemanje informacij - sposobnost za kodiranje podatkov.
 - shranjevanje informacij - sposobnost obnove podatkov.
Divergentni postopek - proces generiranja več rešitev problema
Konvergentni postopek - proces dedukcije na eno rešitev problema.
Vrednotenje - proces presojanja ali je odgovor natančen, dosleden, ali veljaven.

Dimenzija vsebine

Ta dimenzija zajema široka področja informacij, v katerih se lahko uporabljajo miselne operacije. Vsebinska dimenzija je razdeljena v štiri kategorije (kasneje pet, ko se je figuralna kategorija ločila na slušno in vizualno):

Figuralna kategorija - informacija, ki je neverbalna ali slikovna. Kasneje razdeljena na
 - slušno - zaznavanje informacije s sluhom in
 - vizualno - zaznavanje informacije vizualno.
Simbolna kategorija - zaznavanje informacij kot simbolov, znakov, ki samostojno nimajo pomena, na primer, arabske številke ali črke abecede.
Semantična kategorija - zaznavanje informacij v besedah ​​ali stavkih, bodisi ustno, pisno ali v svojih mislih.
Vedenjska kategorija - zaznavanje informacij kot dejanj posameznika ali posameznikov.

Dimenzija rezultata

Ta dimenzija vsebuje rezultate uporabe posameznih miselnih operacij pri določenih vsebinah. Obstaja šest vrst rezultatov, in sicer:

Enota - predstavlja posamezno informacijo.
Razred - nabor predmetov, ki si delijo nekatere lastnosti.
Razmerje - predstavlja povezavo med predmeti ali spremenljivkami, ki so lahko povezani kot nasprotja ali kot asociacije, zaporedja ali analogije.
Sistem - organizacija predmetov ali mrež z vzajemno delujočimi deli.
Preobrazba - sprememba zaznavanja ali sprememba v znanju, kot npr. obrnjen vrstni red črk besede.
Vključitev - napovedi, sklepi, posledice ali pričakovanja znanja.

Tako po mnenju Guilforda obstaja (6 x 5 x 6 =) 180 intelektualnih sposobnosti ali dejavnikov. Vsaka sposobnost predstavlja določeno operacijo na določenem vsebinskem področju in izhaja iz posameznega rezultata.

Vir: http://www.newworldencyclopedia.org/entry/J._P._Guilford

Foto: wordsliive.org

Ni komentarjev:

Objavite komentar